MOS

So gang scheduling na nishki mozhe da se pristapi do fajl bez dodatno ogranichuvanje za vreme na prebaruvanje ili operacija za chitanje ili zapishuvanje
Da
So gang scheduling na nishki, ako imame dve aplikacii, ednata so chetiri nishki, a drugata so edna, so koristenje na uniformna alokacija na vremeto, koga se izvrshuva aplikacijata so edna nishka, kolku procesori se aktivni kaj Gang raspredeluvanje:
eden
So gang scheduling na nishki, ako imame dve aplikacii, ednata so chetiri nishki, a drugata so edna, so koristenje na uniformna alokacija na vremeto, koga se izvrshuva aplikacijata so edna nishka, kolku procesori se aktivni:
eden
So master/slave arhitekturata kaj multiprocesorski sistem
kluchnite funkcii na jadroto na operativniot sistem sekogash se izvrshuvaat na eden poseben procesor, i toj e odgovoren za raspredeluvanjeto na procesite na ostanatite procesori, koi mozhat da izvrshuvaat samo korisnichki programi koi im gi dodelil glavniot procesor
So master/slave arhitekturata
kluchnite funkcii na jadroto na operativniot sistem sekogash se izvrshuvaat na eden poseben procesor, i toj e odgovoren za raspredeluvanjeto na procesite na ostanatite procesori, koi mozhat da izvrshuvaat samo korisnichki programi koi im gi dodelil glavniot procesor
So mov ax, [bx + 123] e pretstaven:
Vo ax registarot se smestuva podatokot na memoriska lokacija koja e vrednosta na zbirot na bx i brojot 123 dekadno
So peer arhitekturata
operativniot sistem mozhe da se izvrshuva na bilo koj procesor, i sekoj od procesorite sam si raspredeluva proces za izvrshuvanje od globalnata redica (bazenot)
So remote access kontrolata, fajlot ostanuva na serverot i klientot prakja komandi za da ja zavrshi rabotata tamu.
Da
So defragmentiranje se
Se podreduvaat delovite na podatotekite po redosled
So zgolemuvanje na brojot na nishki
Se dobivaat poslabi performansi
So koi od ovie naredbi mozhe da se pristapi do podatokot zbor na adresa 5AD8h vo podatochniot segment kaj 8086:
mov ax, ds:[5AD8h]|mov ax, [5AD8h]
So koi od slednite segmenti mozhe da se pristapi do podatokot na adresa 66ABh vo kodniot segment kaj 8086 pri koristenje na direkten adresen nachin:
mov al, cs:[66ABh]|mov bh, cs:[66ABh]
So koi od slednite segmenti mozhe da se pristapi do podatokot na adresa 66ABh vo kodniot segment kaj 8086
mov al, cs:[66ABh]|mov bh, cs:[66ABh]
So koristenje na tehnikata za rasporeduvanje na nishki dedicated scheduling kaj multiprocesorite sekogash mozhe da se otstrani fregmentacijata na procesorite?
Ne
So koristenje na tehnikata za rasporeduvanje na nishki dedicated scheduling sekogash mozhe da se otstrani fregmentacijata na procesorite?
Ne
So koj metod mozheme da go izmenime prioritetot na nishkata
setPriority () metodot
So koj pristap grupa na povrzani nishki se raspredeluva da se izvrshuva na mnozhestvo od procesori vo isto vreme, eden na eden:
Gang scheduling
So metodot setPriority () mozheme eksplicitno da go izmenime prioritetot na nishkite
Da
So naredbite mov bx, 10 i mov ax, [bx] kaj x86 instrukciskoto mnozhestvo e:
Pretstaven immediate adresen mod|Pretstaven indirekten adresen mod
So naredbite mov bx, 100 i mov [bx], [100] kaj x86 instrukciskoto mnozhestvo e:
Niedno od navedenite
So povikuvanje na yield () metodot vo sistem bez podelba na vremeto se ovozmozhuva
druga nishka so ist prioritet da se izvrshi
So primena na koj metod nishkata ja prepushta kontrolata vrz procesorot na druga nishka
yield () metodot
Spored Intel periodot za dvojno zgolemuvanje na brojot na vgradeni tranzistori vo eden chip iznesuva?
18 meseci
Spored Flinovata klasifikacija postojat
SIMD, MIMD, MISD, SISD.
Spored Flinovata podelba povekjefunkciskite kompjuterski sistemi se oznacheni so:
MISD
Spored programski orientiranata klasifikacija postojat
MOMS, DOMS, DODS, MODS
Spored tehnologijata od 2005-ta godina kolku se zgolemuva brzinata na memoriite za sekoi tri godini?
2 pati
Spored tehnologijata od 2005-ta godina kolku se zgolemuva brzinata na procesorite za sekoi tri godini?
2 pati
Spored tehnologijata od 2005-ta godina kolku se zgolemuva kapacitetot na memoriite za sekoi tri godini?
4 pati
Spored tehnologijata od 2005-ta godina periodot na dvojno zgolemuvanje na brojot na vgradeni tranzistori vo eden chip kaj memoriite iznesuva?
18 meseci
Spored tehnologijata od 2005-ta godina periodot na dvojno zgolemuvanje na brojot na vgradeni tranzistori vo eden chip kaj procesorite iznesuva?
25 meseci
Spored tehnologijata od 2005-ta godina porastot na brojot na vgradeni tranzistori vo eden chip kaj memoriite iznesuva?
58%
Spored tehnologijata od 2005-ta godina porastot na brojot na vgradeni tranzistori vo eden chip kaj procesorite iznesuva?
38%
Spored hardverot multiprocesorite se delat na
UMA i NUMA
Sredna latentnost e:
Sredno vreme potrebno na hard diskovot da gi zavrti plochkite se dodeka soodvetnite delovi na patekata ne se postavat pod glavite za chitanje i zapishuvanje
Sredno - isitnet paralelizam se upotrebuva pri:
paralelno procesiranje na nishki
Sredno vreme na prebaruvanje e:
Sredno vreme potrebno na hard diskot da gi pridvizhi glavite za chitanje i zapisot preku plochite da stigne do odredenata pateka
Sredno vreme na pristap vo odnos na srednata latentnost e:
pogolemo
Sredno vreme na pristap vo odnos na srednoto vreme na prebaruvanje e:
pogolemo
Sredno vreme na pristap e:
Vreme potrebno na hard diskot da gi najde podatocite
Sredno-isitnet paralelizam oznachuva deka intervalot na sinhronizacija kje bide:
so povekje instrukcii od fino-isitnet paralelizam|so pomalku instrukcii od grubo-isitnet paralelizam
Sredno-isitnet paralelizam se upotrebuva pri:
paralelno procesiranje na nishki
Srednoto vreme na pristap kaj hard diskovite zavisi od:
Srednoto vreme na prebaruvanje|Srednata latentnost
Stabilen sistem e onoj sistem koj:
mora da gi izvrshi site zadachi so visok prioritet i kje se obide da gi zavrshi onie so ponizok vo predvideniot rok
Stanica za skladiranje (reservation station) e:
tehnika na izdavanje na instrukciite vo red i nivno izvrshuvanje vod red.
Statichko tabelarno upravuvan priod preporachuva
statichka analiza
Strogovremeskite OS vo realno vreme za kluchnite procesi ne koristat:
Virtuelna memorija|Sekundarna Memorija
Strogovremeskite OS vo realno vreme:
Garantiraat izvrshuvanje vo dadenoto vreme|Mozhe da go otfrlat procesot kako nevozmozhen
Student na Fakultetot za Informatika i Informacioni Tehnologii (FIIT) se podgotvuva za kolokvium i reshava zadachi od site oblasti. Naiduva na zadacha za koja ne dobiva tochen rezultat. Zadachata glasi: Kolkava e maksimalnata brzina na KS, ako brzinata na procesorot e 1 GHz, brzinata na obrabotka na celobrojni podatoci e 800MIPS, a memoriska latentnost 3 ns. Dali mozhebi vie go znaete tochniot odgovor? Odgovorot da se dade vo BOPS-i.
0.9
Student na Fakultetot za Informatika i Informacioni Tehnologii (FIIT) se podgotvuva za kolokvium i reshava zadachi od site oblasti. Naiduva na zadacha za koja ne dobiva tochen rezultat. Zadachata glasi: Kolkava e maksimalnata brzina na KS, ako brzinata na procesorot e 800 MHz, brzinata na obrabotka na celobrojni podatoci e 800MIPS, a memoriska latentnost 1.25 ns. Dali mozhebi vie go znaete tochniot odgovor? Odgovorot da se dade vo BOPS-i.
1.05
Student na Fakultetot za Informatika i Informacioni Tehnologii(FIIT) e opsednat so reshavanje zadachi po predmetot Arhitektura na kompjuteri. Edna od najinteresnite oblasti za nego e zabrzuvanjeto i efikasnosta kaj paralelnite procesorski sistemi. No, sega go machi eden problem: ne go znae tochniot odgovor na zadachata vo koja se bara brojot na podatoci koi gi obrabotuva paralelen procesorski sistem, pri shto vo odnos na sekvencijalen algoritam postignuva zabrzuvanje od 10.5 . Dali mozhebi vie kje mu pomognete na studentot i kje go dadete tochniot odgovor:
32
Student na Fakultetot za Informatika i Informacioni Tehnologii(FIIT) e opsednat so reshavanje zadachi po predmetot Arhitektura na kompjuteri. Edna od najinteresnite oblasti za nego e zabrzuvanjeto i efikasnosta kaj paralelnite procesorski sistemi. No, sega go machi eden problem: ne go znae tochniot odgovor na zadachata vo koja se bara zabrzuvanjeto na paralelen procesorski sistem, vo odnos na sekvencijalen algoritam koj obrabotuva 32 podatoci. Dali mozhebi vie kje mu pomognete na studentot i kje go dadete tochniot odgovor (na edna decimala zaokruzheno):
10.5
Tajnata za dobivanje na visoki performansi e veshto da se dizajnira vnatreshno povrzanata mrezha i interfejs kartichkata. Ovoj problem e celosno analogen na pravenje na:
podelena memorija kaj multiprocesorite
Tehnikata write-on-close pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se koristi vo:
sistemot na Andrew
Tehnikata za razreshuvanje na problemot izgladnuvanje na procesi pri raspredeluvanje e
Starvation
Tehnikata so koja podatocite se zapishat nazad kaj serverot otkako dokumentot kje bide zatvoren pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se narekuva:
write-on-close
Tehnologijata za proizvodstvo na procesori napreduva taka shto za edna godina frekvencijata na procesorot se zgolemuva za
50%
Tipichnata aplikacija vo realno vreme ima:
ili rok na startuvanje ili rok na kompletiranje, no ne i dvata
Tipovi na OS vo realno vreme se:
strogovremeski OS vo realno vreme|blagovremenski OS vo realno vreme
Tochkata vo koja imame presek na horizontalna so vertikalna linija se vika
crosspoint
Tochkata od crossbar prekinuvach vo koja imame presek na horizontalna so vertikalna linija se vika
crosspoint
Tochnosta na zakonot na Metkalf se odreduva so pomosh na:
ne postoi kvantitativna merka, pa ne mozhe da se izmeri
Tradicionalnata klient/server arhitektura, znachi podelba na rabotata pomegju klientot i serverot
Na dve nivoa
Transparenten sloj e del na DVD so namena da
Odbiva i rasejuva svetlosen snop, propushtajkji snop i do reflektirachki sloj
Transparentnost na lokacijata kaj distribuiran datotechen sistem (Location transparency) imame koga:
imeto na datotekata ne dava nikakov podatok ili ideja za toa koja bi bila vistinskata memoriska
Treba da go ocenite propusniot opseg na kompjuterski sistem A koj shto raboti na frekvencija od 500 MHz,i obrabotuva 32-bitni podatoci, a razlikata pomegju memoriskata i aritmetichkata latentnost e 23, a potoa i da go sporedite so kompjuterskiot sistem B, chija realna brzina e 250 MFLOPS, memoriskata i aritmetichkata latentnost se ednakvi. Odgovorot navedete go kako odnos na pogolemata velichina na propusniot opseg so pomalata.
2
Treba da go ocenite propusniot opseg na kompjuterski sistem A koj shto raboti na frekvencija od 800 MHz,i obrabotuva 32-bitni podatoci, a memoriskata latentnost e 1.25 ns, a potoa i da go sporedite so kompjuterskiot sistem B, chija realna brzina e 12.99 MFLOPS, aritmetichkata latentnost e 2 ns. Odgovorot navedete go kako odnos na pomalata velichina na propusniot opseg so pogolemata.
0.5
Trendot vo kompjuterskata industrija se zasnova na
Zgolemuvanje na potrebata na procesirachka mokj
Trendot za namaluvanje na potroshuvachkata na energija i disipacija na snaga se zasnova na zgolemuvanje na
brojot na vgradeni paralelni moduli
Trendot za namaluvanje na potroshuvachkata na energija i disipacija na snaga se zasnova na namaluvanje na
kompleksnosta na logichkite organizaciski edinici|naponot za napojuvanje
Trendot na porast na brojot na vgradeni tranzistori kaj procesorite raste vo odnos na trendot na porast kaj memoriite poradi
golemoto kolichestvo na kesh memorija vo procesorite
Tri-nivovskiot model na arhitektura opfakja:
Klient, mashina na sredno nivo, i nadvoreshen server
Trite klasi na LINUX raspredeluvanje se:
SCHED_FIFO, SCHED_RR, SCHED_OTHER
Ulogata na OS vo raspredeluvanjeto e
raspredelba na procesorite pomegju procesite
Ulogata na OS vo raspredeluvanjeto pri dinamichko raspredeluvanje e
raspredelba na procesorite pomegju procesite
Ulogata na aplikacijata pri dinamichko raspredeluvanje na procesite kaj multiprocesorite e
izbor na podmnozhestvo zadachi koe kje se izvrshuva
Ulogata na aplikacijata pri raspredeluvanje e
izbor na podmnozhestvo zadachi koe kje se izvrshuva
Ulogata na aplikacijata pri raspredeluvanje pri dinamichko raspredeluvanje e
izbor na podmnozhestvo zadachi koe kje se izvrshuva
Ulogata na maskata so senki (shadow mask) sluzhi za
Da se nasochi elektronskiot snop za da se dobie pochista slika
Upotrebata na locked mutex
ja usporuva rabotata na procesorot
Faziranite (phased) preklopeni paralelni memorii:
pretstavuvaat mala modifikacija na obichnite preklopeni memorii|se upravuvaat sprema drug chasoven interval
Feroelektrichnata memorija se narekuva
FRAM
Feroelektrichnite FRAM memoriite rabotat na princip na iskoristuvanje na:
elektrichnoto pole kaj nekoi atomi
Feromagnetnata memorija se narekuva
MRAM
Feromagnetnite MRAM memoriite rabotat na princip na iskoristuvanje na:
poramnuvanjata na malite magnetni regioni
Fizichkata adresa 32CF1h pretvorena vo fizichka kaj 80188 e:
31CE:1011|29BF:9101
Fizichkata adresa 83774h pretvorena vo fizichka kaj 8086 ogovara na:
8012:3654|79DE:9994
Fino - isitnet paralelizam se odnesuva na:
paralelnoto procesiranje na edinechni instrukcii
Fino-isitnet paralelizam oznachuva deka intervalot na sinhronizacija kje bide:
so pomalku instrukcii od sredno-isitnet paralelizam|so pomalku instrukcii od grubo-isitnet paralelizam
Fino-isitnet paralelizam se odnesuva na:
paralelnoto procesiranje na edinechni instrukcii
Flesh memorii se upotrebuvaat
za podiganje (boot) na kompjuterski sistemi|kaj mobilni uredi za pamtenje na broevi vo adresar|za pamtenje na programi kaj razni kukjni uredi
Flesh memorii se
ROM memorii|memorii koi mozhat da se brishat so elektrichni signali|memorii koi mozhat da se reprogramiraat
Flesh memoriite ne se preporachuvaat kako zamena na DRAM memoriite poradi
ogranicheniot vek na koristenje
Flesh memoriite se brishat so:
elektrichni signali
Flesh memoriite se gradat na princip na
MOS-FET tranzistori koi koristat kontrolna porta, n+ izvor, n+ odvod, p- substrakt i kanal
Flesh memoriite se preporachuvaat kako zamena na DRAM memoriite kaj digitalni fotoaparati poradi
mozhnosta da pametat i bez napojuvanje
Flesh memoriite se preporachuvaat kako zamena na DRAM memoriite kaj mobilnite telefoni poradi
mozhnosta da pametat i bez napojuvanje
Flesh memoriite funkcioniraat spored princip na
skladiranje elektroni na tenok sloj na polisilikon
Flinovata klasifikacija na kompjuterskite sistemi se zasnova na podelba spored:
instrukciskite potoci|podatochnite potoci
Fokusirachka namotka e del od CD-ROM -ot namenet za
Upravuvanje so snopot svetlina kon soodveten radius na diskot
Fon Nojmanov sistem e koncept koga instrukcijata se izveduva koga:
sinhronizirano so kontrolnata edinica i sistemskiot chasovnik|kje dojde na red nejziniot programski redosled
Formulata n = W ´ l e poznata kako formula na Little
Da
Formulata n = W ´ l
e validna za bilo koj algoritam
Formulata na Little vazhi za:
Bilo koj algoritam za raspredeluvanje i pristignuvanje na procesi
Fotosenzitivni diodi se del od digitalna kamera namenet za
Generiranje promenliv napon zavisno od osvetlenosta
Frekvencijata na sistemskiot chasovnik kaj procesorite spored tehnologijata vo 2005-tata godina e?
vo rang na 4 GHz
Hronoloshki gledano
Paralelnoto procesiranje datira pokasno od sekvencionalnoto|Sekvencionalnoto procesiranje datira porano od paralelnoto
Cvrsto povrzanite procesori, t.e. sistemi (tightly coupled systems) :
Mozhat da rabotat na dva razlichni potprogrami za eden korisnik|Celata oprema se dodeluva na eden korisnik|Se eden vid na povekjeprocesorski sistemi
Cvrsto povrzanite sistemi
delat zaednichka memorija|paralelno izveduvaat procesi vo ramki na ista programa
Celata komunikacija megju procesorite vo paralelnite sistemi se sveduva na
isprakjanje poraki kako niza na dobro definirani stringovi
Cenata na implementacijata se sostoi od
kodiranjeto na algoritmot|reakcijata na korisnicite
Cilindar kaj tvrdite diskovi go sochinuvaat:
Isti pateki na razlichki plochi
Cilindrite za prenesuvanje na dvizhenjeto kaj gluvcheto se postaveni pod agol od __ stepeni
90
Chitanjeto na Ovonik memorijata e slichno na
MRAM
Chitanjeto od FRAM e bavno zatoa shto
sekoj ciklus na chitanje se prosleduva so ciklus na zapishuvanje
Chitanjeto od FRAM se postignuva so
sporedba na elektrichnoto pole na ispraten naponski impuls i feroelektrichniot domen
Chitanjeto od MRAM se postignuva so
doveduvanje struja do sekoja feromagnetna kletka i formiranje magnetno pole
Chitanjeto od Ovonik memorija se postignuva so
merenje na otpornosta na magnetniot tunel spoj
Chitanjeto od flesh memoriite se sveduva na
odreduvanje dali naponot go vkluchuva tranzistorot
Shirokata upotreba na RMS (Rate Monotonic scheduling) se dolzhi na:
Malata razlika vo performansi vo praksata|Polesnoto postiganje na stabilnost|Povekjeto real-time kritichni sistemi imaat i nekritichni komponenti koi go apsorbiraat neiskoristenoto procesorsko vreme
Shto e affinity scheduling
daden proces da se izvrshuva na istiot procesor na koj shto se izvrshuval prethodno
Shto voveduva Trinitron tehnologijata?
maska so vertikalni linii
Shto vrshi konverzija na digitalnite signali od grafichkata kartichka vo analogni koi se pogodni za monitorot?
RAMDAC
Shto dobivame povekje so povikuvanje na metotd getAllByName() nad getByName od klasata InetAddress.
Mozhat od ednash da se dobijat site mozhni adresi na dadenoto ime
Shto e AGP?
Advanced Graphic Port
Shto e DVD?
Digital versatile disk
Shto e dispatcher?
Del od jadroto na W2K koj e zadolzhen za raspredelbata na procesi
Shto e empiriski vodena simulacija?
Toa e simulacija vodena spored konkreten nabluduvan k.s.
Shto e zaednichko za povekjeoperaciskite i povekjefunkciskite presmetki?
i dvete tehniki ja podobruvaat brzinata na procesiranje
Shto e implementacija na algoritmi za raspredeluvanje na procesi?
kodiranje na algoritmot i negovo vgraduvanje vo operativniot sistem
Shto e matematichki vodena simulacija?
Toa e simulacija vodena so pomosh na nekoja matematichki definirana formula
Shto e simulacija na algoritmot za raspredeluvanje na procesi ?
programiranje na model na kompjuterski sistem
Shto e simulacija?
Proces so pomosh na koj mozheme da vidimi kako nekoj k.s. bi se odvival vo realniot svet.
Shto znachi plug & play (postavi i upotrebi) kaj monitorite?
monitorot se postavuva avtomatski na najdobrite performansi bez menuvanje na hardverskite prekinuvachi
Shto izgraduva eden Socket komunikacija?
Dva TCP porta|Dve IP adresi
Shto mora da se posravi za da mozhe da se dobijat rezultati od Google search preku URLConnection?
User-Agent: Mozilla
Shto ovozmozhuva USB kaj monitorite?
vrzuvanje na gluvche|vrzuvanje na tastastura|vrzuvanje na kamera
Shto ovozmozhuva:
Ovozmozhuva iskoristenost od istoimeniot mehanizam zaednichki najpoveke vo realno vreme
Shto otkril Gordon Mur vo 1965-ta godina (kako osnova na Muroviot zakon) deka se zgolemuva skoro dvojno sekoja godina vo odnos na vgraduvanje komponenti vo integriranite kola?
troshocite
Shto otkril Metkalf deka raste so porastot na brojot na korisnici?
vrednosta na mrezhata
Shto pretstavuva throughput
Broj na procesi koi shto se kompletirani vo edinica vreme
Shto pretstavuva imenuvanjeto kaj Distribuiranite datotechni sistemi:
mapiranje pomegju logichkite i fizichkite objekti
Shto pretstavuva tesno grlo kaj Mainframe kompjuterite?
Brojot na procesori
Shto pretstavuva tesno grlo kaj minikompjuterite
Magistralata
Shto pretstavuva
mapiranje pomegju logichkite i fizichkite objekti
Shto se traced tapes?
Toa se traki na koi se zapishuva odnesuvanjeto na realniot k.s.
Shto se obiduva da razvie rapredelbata:
raspredelba koja ke ovozmozhi zapoznavanje so baranjata na site periodichni zadachi
Shto se podrazbira pod poimot zasituvanje?
dodavanjeto novi subjekti ne ja zgolemuva vrednosta
Shto se podrazbira pod poimot identifikacija na klasteri?
grupiranje za da se rastereti soobrakjajot i obraboti specifichna oblast
Shto se podrazbira pod poimot kakofonija?
kompleksnost za sledenje megjusebni poraki
Shto se podrazbira pod poimot cena na prebaruvanje?
zgolemeno vreme za procesiranje
Shto se sluchuva vo fazata na kompletiranje (completition)?
Proces na terminiranje na instrukcijata vo sekvencijalen pat
Shto se sluchuva so frekvencijata so zgolemuvanje na brojot na protechni stepeni
se zgolemuva
nadvoreshen propusen opseg ja specificira ratata na prenos na podatocite od:
kesh memorijata na diskot
fon Nojmanoviot kompjuter ima arhiterkura najbliska do:
SIMD||SIMD|MIMD
„Osvezhuvanjeto“ kaj DRAM memorijata se vrshi so
chitanje i povtorno zapishuvanje na vrednosta na kondenzatorite
„Osvezhuvanje“ na memorijata se pravi taka shto vrednosta na _______ se chita i se zapishuva nazad.
kondenzatorot
„Osvezhuvanje“ na sodrzhinata na memorijata e potrebno kaj
DRAM||zaradi brzoto praznenje na kondenzatorite
Posted by Dipset at 6:39 AM
4

Neka eden motor proizveden vo 2000-ta godina pominuva 20 km so eden litar gorivo. Isto taka neka potroshuvachkata se podobruva so tempo od 25% godishno, slichno na razvojot na poluprovodnichkata tehnologija za proizvodstvo na procesori i memorii. Kolku km kje pomine motorot vo 2005-ta godina so eden litar gorivo?
61
Neka eden motor proizveden vo 2000-ta godina razviva brzina od 100 km na chas. Isto taka neka brzinata se podobruva so tempo od 25% godishno, slichno na razvojot na poluprovodnichkata tehnologija za proizvodstvo na procesori i memorii. Kolku km na chas kje razviva motorot vo 2005-ta godina?
305
Neka eden motor proizveden vo 2001-ta godina pominuva 20 km so eden litar gorivo. Isto taka neka potroshuvachkata se podobruva so tempo od 20% godishno, slichno na razvojot na poluprovodnichkata tehnologija za proizvodstvo na procesori i memorii. Kolku km kje pomine motorot vo 2005-ta godina so eden litar gorivo?
41
Neka eden motor proizveden vo 2001-ta godina razviva brzina od 100 km na chas. Isto taka neka brzinata se podobruva so tempo od 20% godishno, slichno na razvojot na poluprovodnichkata tehnologija za proizvodstvo na procesori i memorii. Kolku km na chas kje razviva motorot vo 2005-ta godina?
207
Neka eden motor proizveden vo 2002-ta godina pominuva 20 km so eden litar gorivo. Isto taka neka potroshuvachkata se podobruva so tempo od 35% godishno, slichno na razvojot na poluprovodnichkata tehnologija za proizvodstvo na procesori i memorii. Kolku km kje pomine motorot vo 2005-ta godina so eden litar gorivo?
49
Neka eden motor proizveden vo 2002-ta godina razviva brzina od 100 km na chas. Isto taka neka brzinata se podobruva so tempo od 35% godishno, slichno na razvojot na poluprovodnichkata tehnologija za proizvodstvo na procesori i memorii. Kolku km na chas kje razviva motorot vo 2005-ta godina?
246
Neka imame 1000 procesori i 1000 memoriski moduli. Jasno imame milioni crosspoint-i. Koga brojot na crosspoint-i iznesuva milion doagja do izraz edna od
najloshite osobini na crossbar prekinuvachot
Neka imame n procesori i k memorii vo crossbar switch kolo. Togash imame vkupno
nxk mali prekinuvachi (crosspoint)
Neka imame r procesorski sistem. So N i Dz da gi oznachime vreminjata na delovite od algoritmot shto mozhat da se izvedat paralelno i seriski Vremeto za sekvencijalno izvrshuvanje na algoritmot e T=N+Dz. Vremeto za izvrshuvanje na algoritmot na r procesorski sistem e T=N/r+Dz. Zabrzuvanjeto koe mozhe da se postigne iznesuva:
Dzr=(N+Dz)/(N/r+Dz)
Neka referenten algoritam se izveduva za 21 vremenski chekor, a razgleduvaniot algoritam vo 7 vremenski chekori. Se postignuva zabrzuvanje od
4
Neka referenten algoritam se izveduva za 5 vremenski chekori, a razgleduvaniot algoritam vo 20 vremenski chekor. Se postignuva zabrzuvanje od
0.25
Neka referenten algoritam se izveduva za5 vremenski chekori, a razgleduvaniot algoritam vo 5 vremenski chekori. Se postignuva zabrzuvanje od
1
Neka se zadadeni 5 procesi koi pristignuvaat vo redosledot p1, p2, p3, p4, p5 i pritoa vremeto potrebno za nivno izvrshuvanje e 10, 29, 3, 7, 12 soodvetno za sekoj proces. Koj od slednive algoritmi kje pridonese za pogolemo vreme na chekanje na procesite?
First Come – First Served
Neka se zadadeni 5 procesi koi pristignuvaat vo redosledot p1, p2, p3, p4, p5 i pritoa vremeto potrebno za nivno izvrshuvanje e 10, 29, 3, 7, 12 soodvetno za sekoj proces. Koj od slednive algoritmi kje pridonese za pomalo vreme na chekanje na procesite?
Shortest Job First
Nekoi od karakteristikite na real-time zadachite se:
Periodichnost|Neperiodichnost
Nishkata od klasata so promenliv prioritet mozhe da se preseli vo klasata so realno vreme
Ne
Nishkata so osnoven prioritet mozhe da bide ednakva so taa na procesot ili so
dve nivoa podole ili pogore od toj proces
Nishkite od korisnichkoto nivo ja koristat slednava shema za raspredeluvanje:
lokalno raspredeluvanje
Nishkite od jadrenoto nivo ja koristat slednava shema za raspredeluvanje:
lokalno raspredeluvanje
Nishkite povrzani za vlezno - izleznite edinici se nasocheni kon
povisoki prioriteti
Nishkite povrzani za procesorot se nasocheni kon
poniskite prioriteti
Nov proces se stava vo red za chekanje ako
nema slobodni procesori i site procesi koristat po eden procesor
Novi tehnologii za izrabotka na memorii se:
feroelektrichnata memorija|feromagnetna memorija|Ovonik memorija
Oblasta na istrazhuvanje na vashiot ekspertski tim za razvoj na hardverot e brzinata na kompjuterskite sistemi. Vie, kako amater vo timot dobivate zadacha da go presmetate propustniot opseg na sistemot chija memoriska latentnost e 25 ns, a podtocite shto se obrabotuvaat se 32-bitni. Za da ne se izneverite sebe si, a i vashite kolegi, zadachata ja reshavate uspeshno konsultirajkji se predhodno so uchebnikot po predmetot Arhitektura na kompjuteri, i dobivate rezultat izrazen vo Mbites/s:
1280
Oblasta na istrazhuvanje na vashiot ekspertski tim za razvoj na hardverot e brzinata na kompjuterskite sistemi. Vie, kako amater vo timot dobivate zadacha da go presmetate propustniot opseg na sistemot chija memoriska latentnost e 25 ns, a podtocite shto se obrabotuvaat se 32-bitni. Za da ne se izneverite sebe si, a i vashite kolegi, zadachata ja reshavate uspeshno konsultirajkji se predhodno so uchebnikot po predmetot Arhitektura na kompjuteri, i dobivate rezultat izrazen vo Mwords/s:
40
Oblasta na istrazhuvanje na vashiot ekspertski tim za razvoj na hardverot e brzinata na kompjuterskite sistemi. Vie, kako amater vo timot dobivate zadacha da ja presmetate memoriskata latentnost na sistemot chij propusten opseg e 1280 Mbites/s, a podtocite shto se obrabotuvaat se 32-bitni. Za da ne se izneverite sebe si, a i vashite kolegi, zadachata ja reshavate uspeshno konsultirajkji se predhodno so uchebnikot po predmetot Arhitektura na kompjuteri, i dobivate rezultat izrazen vo ns :
25
Ovonik memoriite funkcioniraat na princip na
menuvanje na dve stabilni sostojbi: amorfna i kristalna
Od gluvcheto se primaat signali koga
kje se pridvizhi eden od cilindrite|kje se pritisne nekoe od kopchinjata
Od koi delovi se sostoi monitor so katodna cevka?
tri elektronski topovi|magneten deflektirachki mehanizam|maska niz koja pominuvaat elektronite|fluorescentna povrshina
Odlichno ste gi odgovorile dvete prashanja na usmen ispit kaj prof. Gushev, i za 10-ka treba da ja reshite ushte ovaa relativno lesna zadacha: Ako imate kompjuterski sistem koj raboti na frekvencija od 1GHz, deklarirana brzina od 100 MFLOPS, podatocite shto toj sistem gi obrabotuva se 32 bitni, i memoriska latentnost od 3 ns , togash vie treba da odgovorite kolku pati deklariranata brzina e pogolema od realnata. Vie dobivate 10-ka!!!, shto znachi tochniot odgovor e:
1
Odlichno ste gi odgovorile dvete prashanja na usmen ispit kaj prof. Gushev, i za 10-ka treba da ja reshite ushte ovaa relativno lesna zadacha: Ako imate kompjuterski sistem koj raboti na frekvencija od 1GHz, deklarirana brzina od 1GFLOPS, podatocite shto toj sistem gi obrabotuva se 32 bitni, i memoriska latentnost od 3 ns, togash vie treba da odgovorite kolku pati deklariranata brzina e pogolema od realnata. Vie dobivate 10-ka, shto znachi tochniot odgovor e:
10
Odlukata koe podmnozhestvo zadachi od edna aplikacija koe kje se izvrshuvaa na soodvetnata grupa procesori pri dinamichko raspredeluvanje ja donesuva
aplikacijata
Odlukata koe podmnozhestvo zadachi od edna aplikacija koe kje se izvrshuvaa na soodvetnata grupa procesori ja donesuva
aplikacijata
Operativniot sistem e vkluchen vo donesuvanjeto na odluki kaj dinamichkoto rasporeduvanje
da
Operativniot sistem e odgovoren za
Rasporeduvanjeto na procesorite pomegju procesite
Operaciska redundantnost e relativen odnos pomegju
brojot na operacii potrebni da se izvede algoritmot vo povekje procesorski sistem i brojot na operacii od istiot algoritam za ednoprocesorski sistem
Operaciskata redundancija e odnos pomegju:
vistinskata iskoristenost na povekjeprocesorskiot sistem i efikasnosta na algoritmot
Operacijata context switching pri rabota na procesorot e poefikasna kaj:
nishki
Operacijata switching pri rabota na procesorot e poefikasna kaj:
nishki
Osetlivosta na pritisok vo XY nasokite kaj djojstikot e mozhno da se realizira so
Kondenzator (koga plochata se priblizhuva ili odalechuva)|Potenciometar (koga otporot se menuva pri dvizhenje)|Piezoelektrichen efekt(koga svetlinata go menuva intenzitetot pri dvizhenje)
Oskata na CD – ROM – ot se vrti so
Promenliva brzina
Osnoven gradezhen element kaj Ovonik memoriite e
kalkogenid
Osnoven faktor koj ja diktira realnata brzina na KS i e diktiran od razvojot na elektronskata idustrija e :
Fizichki faktor||Nieden od ponudenite odgovori
Osnoven faktor koj ja diktira realnata brzina na KS i e zavisen od nachinot na povrzuvanje na elektronskite kola i realizacijata na kompjuterskiot sistem e :
Logichki faktor
Osnoven jazel od multikompjuter se sostoi od
CPU, memorija i mrezhna karta
Osnovnata razlika megju dedicated scheduling i gang scheduling e:
Pri dedicated scheduling grupata procesori dodeleni na edna aplikacija ostanuva posvetena na aplikacijata se do nejzinot zavrshuvanje
Osnovni boi koi se upotrebuvaat vo ekranot se
Crvena|Sina|Zelena
Osnovni razliki megju razlichni vidovi multi-kompjuteri se:
docnenje|logichka organizacija|fizichka oddalechenost
Osnovnoto pobaruvanje na shemata za replikacija kaj distribuirani podatochni sistemi e:
dostapnosta na edna kopija ne zavisi od dostapnosta na ostanatite kopii koi se naogjaat na drugi mashini
Otkako ke pristigne zadachata, no pred da pochne da se izvrshuva
se pravi obid za kreiranje na raspredelba koja sodrzhi predhodna raspredelba od zadachata koja kje pristigne kako naredna
Otkako java baziraniot Round - Robin raspredeluvach na nishkata kje i dodeli proritetna vrednost 4 toj
odi da spie
Otkako java baziraniot Round- Robin raspredeluvach kje se razbudi, toj
go prekinuva rabotenjeto na nishkata koja se izvrshuva vo momentot
Otkako java baziraniot Round- Robin raspredeluvach kje ja prekine rabotata na nishkata koja se izvrshuva vo momentot, toj
go namaluva prioritetot na nishkata od 4 na 2
Pametna raspredelba e:
Eden proces koj vleguva vo spin lock postavuva zname
Pamtenjeto kaj FRAM se postignuva so odrzhuvanje na
dipolite vo nasoka na elektrichnoto pole
Pamtenjeto kaj MRAM memoriite se postignuva so odrzhuvanje na
magnetni svojstva na nivo na poluprovodnici
Paralelizmot kaj MIMD se smeta za:
Asinhron
Paralelni memorii se:
memorija so preklopeni adresi (interleaved memory)|paralelni memoriski moduli
Paralelnite memorii
zavisat od oblikot na adresi generirani od procesorot
Paralelnite preklopeni memorii mozhat da se najdat so nekoe od slednite iminja:
preklopeni (interleaved)|povekjememoriski (multimemory)|fazirani (phased)
Paralelnite preklopeni memorii so dve memoriski edinici:
se iskoristuvaat pri sekvencijalno izveduvanje na programata| se iskoristuvaat za zgolemuvanje na memoriskiot propusten opseg|se iskoristuvaat pri pristap na polinja od podatoci
Paralelno procesiranje na nishki se javuva pri:
sredno-isitnet paralelizam
Paralelnoto procesiranje vo odnos na brzinata
postignuva podobri performansi od sekvecionalnoto
Paralelnoto procesiranje vrshi obedinuvanje na paralelnite algoritmi i arhitekturi preku:
Programski jazici shto podrzhuvaat paralelno programiranje|Paralelni programski jazici
Paralelnoto procesiranje gi obedinuva
paralelnite algoritmi|paralelnite arhitekturi
Paralelnoto procesiranje kako koncept
Se pojavilo podocna od sekvecionalnoto
Patekite kaj disketite imaat oblik na:
Koncentrichni krugovi
Patekite kaj tvrdite diskovi imaat oblik na:
Koncentrichni krugovi
Personalnite kompjuteri mozhat da bidat vo nekoja od slednive verzii
biznis sistemi|domashni sistemi|grafichki stanici
Performansite na povekjeprocesorskiot sistem mozhe znachitelno da se zgolemat ako:
Prirodata na aplikacijata e takva da ne pobaruva znachitelna interakcija pomegju nishkite vo ramki na toj proces
Performansite pri dedicated scheduling kaj multiprocesorite se podobri koga:
Vkupniot broj na procesori na sistemot e pogolem ili ednakov od vkupniot broj na aktivni nishki
Performansite pri dedicated scheduling se podobri koga:
Vkupniot broj na procesori na sistemot e pogolem ili ednakov od vkupniot broj na aktivni nishki
Plochite na diskot se vrtat so
Konstantna brzina
Po startuvanjeto na nov proces so fork, procesot kreator
Kje prodolzhi so sekvencijalno izvrshuvanje na naredbite koi sledat po fork.
Pobrzo dvizhenje kaj gluvcheto znachi
Pofrekventno spojuvanje na kontaktite
Povekje-operacisko presmetuvanje znachi :
izveduvanje povekje instrukcii vo isto vreme
Povekjekorisnichko presmetuvanje (multiuser) e postapka koga
povekje korisnici mozhat da rabotat istovremeno
Povekjeprogramsko presmetuvanje (multiprograming) e postapka koga
povekje programi mozhat da rabotat istovremeno
Povekjeprocesorski sistemi (multiprocessr) e sistem koj shto
koristi podelena memorija megju povekje procesori
Povekjeprocesorskiot sistem e poefektiven od distribuiraniot sistem koga:
imame golema interakcija megju mnozhestvata na procesi shto treba da se sinhroniziraat
Povrshinata za prikaz na monitorot treba da bide
shto e mozhno ponebleskava|shto e mozhno ponesjajna
Pogolema rezolucija kaj digitalnite kameri se postignuva so
Povekje fotoosetlivi diodi vo CDD-to
Pogolemi pridobivki na vreme i resursi postojat pri koristenje na:
nishki
Pod algoritamska proshirlivost (scalability) se podrazbira:
Mozhnost algoritmot da prifati zgolemeno kolichestvo na podatoci so malo i ogranicheno zgolemuvanje na brojot na presmetkite.
Podatocite kaj DVD se smesteni
Na eden reflektirachki i eden transparenten sloj
Podatocite na 3.5 inchna disketa se zapishuvaat na
Magnetna povrshina
Podatocite na 3.5 inchna disketa se zapishuvaat so
Elektromagnetna glava
Podatocite na disketata se zapishuvaat vo oblik na
Magnetna polariziranost na chesticite na plochata
Podatochnata magistrala kaj 8086 procesorot i shiroka
16 bita
Podatochniot potok se odnesuva na
vleznite podatoci|izleznite podatoci|privremenite rezultati
Podatochno vodeni sistemi e koncept koga instrukcijata se izveduva koga:
site operandi se pristignati vo procesorot
Podelba na memorijata (memory sharing) e postapka koga
memorijata se deli od povekje programi
Podelbata na kompjuterskite sistemi na SISD, SIMD, MISD, MIMD e poznata kako:
Flinova podelba na kompjuterskite sistemi
Podelbata na sistemite vo odnos na programskiot model opfakja odreduvanje na tipot na:
operacijata|nachinot na koristenje na memorijata
Podobra iskoristenost na procesorot se dobiva so koristenje na povekje:
nishki
Podobri za chovekovoto oko se
non-interlaced monitorite
Podobri performansi dava:
Uniformnata podelba
Poznavajkji gi stapkite na pristignuvanje na podatocite vo redot na chekanje mozhe da se presmeta
Prosechnoto vreme na chekanje|Prosechniot kapacitet na redot|Prosechnata dolzhina na redot na chekanje
Poimot na adresna translacija znachi:
Pretvoranje na segmentiranata adresa na daden podatok vo fizichka adresa
Politikata na raspredeluvanje za time sharing:
dinamichki gi menuva prioritetite i dodeluva vremenski delovi so razlichni dolzhini koristejkji povekjenivovska feedback redica
Postojanosta (nonvolatile) e sposobnost da se odrzhuvaat zapamtenite podatoci
bez energija
Postojanosta (nonvolatile) e
karakteristika na flesh memoriite
Postojat nekolku razlichni verzii na load sharing pristapot na raspredelba na nishki:
First come first served|Smallest number of threads first|Preemptive smallest number of threads first
Potok e sekvenca:
instrukcii obrabotuvani od procesorot|instrukcii pristapuvani od memorijata|podatoci obrabotuvani od procesorot|podatoci pristapuvani od memorijata
Potrebni resursi vo rapredeluvanje vo realno vreme se:
mnozhestvoto na resursi (osven procesorot) koi se pobaruvani od procesot vo vreme na negovoto izvrshuvanje
Potrebni resursi se:
mnozhestvoto na resursi (osven procesorot) koi se pobaruvani od procesot vo vreme na negovoto izvrshuvanje
Potroshuvachkata na energija i disipacija na snaga raste so zgolemuvanje na
frekvencijata|naponot za napojuvanje
Potroshuvachkata na energija i disipacija na snaga se zgolemuva so namaluvanje na
debelinata na izvlekuvanje linii
Pochetniot prioritet na nishkata vo klasata so promenliv prioritet e odreden so dva kvantuma:
osnovniot prioritet na procesot i osnovniot prioritet na nishkata
Praksata pokazhala deka za zgolemuvanje na performansite brojot na protechni stepeni treba da bide od
rang na 20
Prv chekor vo izbiranjeto na algoritam za rasporeduvanje e:
Definiranje na kriterium
Predefinirana vrednost na prioritetot na nishka e
5
Prednost kaj dinamichkoto rasporeduvanje e
koga kje se oslobodat procesori, se dodeluvaat na drugi procesi na sekoj novo kreiran proces se dodeluva barem po eden procesor, osven ako site procesori se vekje dodeleni na procesi koi koristat samo po eden proces
Prednost kaj multikompjuterite so razmena na poraki e
ne se potrebni specijalni mehanizmi za zashtita od...|mnogu polesno mozheme novite kompjuteri koi vekje postojat za drugi celi...
Prednost kaj povekjeprocesorskite sistemi so spodelena memorija e
Polesno se programiraat t.e pomalku se podlezhni na greshki pri programiranje
Prednosti kaj dinamichkoto rasporeduvanje se:
Koga kje se oslobodi procesor se dodeluva na drug proces|Na sekoj novo pristignat proces se dodeluva procesor ako postoi sloboden ili ako postoi proces koj koristi povekje od eden procesor
Prednosti na dinamichkoto raspredeluvanje se
dinamichko dodeluvanje na slobodnite procesori|mozhnosta za dinamichka promena na brojot na nishki vo eden proces(aplikacija)|na sekoj novoformiran proces mu se dodeluva barem po eden procesor
Prednosti na keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se:
znachitelen broj na dalechni pobaruvanja mozhat da bidat opsluzheni od strana na lokalniot kesh
Prednosti na keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se:
optovaruvanjeto na serverot i mrezhata se namaluva, a potencijalot za skalabilnost se zgolemuva
Prednosti na keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se:
serverite se kontaktiraat ponekogash, a ne postojano
Prednosti na keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se:
serverite se kontaktiraat ponekogash, a ne postojano|znachitelen broj na dalechni pobaruvanja mozhat da bidat opsluzheni od strana na lokalniot kesh|optovaruvanjeto na serverot i mrezhata se namaluva, a potencijalot za skalabilnost se zgolemuva
Prednosti na klasterite vo odnos na specijalno dizajniranite multikomjuteri se
Niskite ceni i lesnata dostapnost na personalni komjuteri i terminali so visoki performansi|Lesnoto vgraduvanje na najnovite procesori vo sistemot vednash shtom kje stanat dostapni|Mozhnosta za koristenje i modificiranje na postoechkiot softver
Prednosti na flesh memoriite se
postojanosta (nonvolatile)|mozhnosta za koristenje kaj razlichni uredi
Prednosti pri master/slave arhitekturata kaj multiprocesorski sistem
se sprechuvaat konfliktnite situacii bidejkji eden procesor ima kontrola vrz resursite|ovoj pristap go poednostavuva operativniot sistem
Prednosti pri master/slave arhitekturata
se sprechuvaat konfliktnite situacii bidejkji eden procesor ima kontrola vrz resursite
Prednosti pri statichko raspredeluvanje se kaj multiprocesorski sistem:
malku vreme se troshi za raspredeluvanjeto na procesite
Prednosti pri statichko raspredeluvanje se:
malku vreme se troshi za raspredeluvanjeto na procesite
Prednostite na load sharing raspredeluvanje se slednive:
Tovarot se rasporeduva podednakvo na site procesori...|Ne e potreben centraliziran rasporeduvach...|Globalniot red na chekanje...na procesite
Prednostite na load sharing raspredeluvanjeto se slednive:
Nitu eden od ponudenite odgovori
Preminot na rabotna frekfencija od 1 THz
bara sosema nov pristap na tehnologijata na izrabotka
Preporachlivo e da se krijat detalite na kopiite (pri file replication kaj distribuirani podatochni sistemi) od korisnicite:
da
Preporachlivo e da se krijat detalite na kopiite (pri file replication kaj distribuirani podatochni sistemi) od korisnicite:
da
Pri dedicated scheduling ako brojot na procesori vo sistemot e pomal od brojot na aktivni nishki:
Se zgolemuva potrebata od suspendiranje i zamena na nishki|Se namaluva efikasnoto iskoristuvanje na kesh memorijata na procesorite
Pri dedicated scheduling kaj multiprocesorite ako brojot na procesori vo sistemot e pomal od brojot na aktivni nishki:
Se namaluva efikasnoto iskoristuvanje na kesh memorijata na procesorite|Se zgolemuva potrebata od suspendiranje i zamena na nishki
Pri dedicated scheduling kaj multiprocesorite:
Na sekoja aplikacija i se dodeluva grupa od procesori, i taa grupa ostanuva posvetena na aplikacijata do nejzinoto kompletiranje
Pri dedicated scheduling:
Na sekoja aplikacija i se dodeluva grupa od procesori, i taa grupa ostanuva posvetena na aplikacijata do nejzinoto kompletiranje
Pri symetric multiprocessing respoduvanjeto e kontrolirano od:
sekoj procesor e odgovoren za procesite shto se izvrshuvaat kaj nego
Pri asymetric multiprocessing respoduvanjeto e kontrolirano od:
master server
Pri asimetrichnoto multiprocesiranje (asymetric multiprocessing):
procesite se smesteni vo zaednichka redica|eden procesor (master server) e odgovoren za rasporeduvanjeto
Pri asimetrichnoto multiprocesiranje (asymetric multiprocessing):
procesite se smesteni vo zaednichka redica
Pri asimetrichnoto multiprocesiranje (asymetric multiprocessing):
procesite se smesteni vo zaednichka redica|eden procesor (master server) e odgovoren za resporeduvanjeto
Pri baranje na podatok na hard diskot prvo se prebaruva:
Kesh memorijata na hard diskot
Pri greshka vo kernel, operativnite sistemi koi opsluzhuvaat vo realno vreme kje se obidat:
da go koregiraat problemot|da gi minimiziraat nesakanite efekti|da go namalat mnozhestvoto na uslugi koi kje gi vrshat
Pri gruba granularnost, kaj MIMD kompjuterite, sekoj proces sodrzhi:
golem broj na sekvencijalni instrukcii
Pri grubo-isitnet i mnogu grubo-isitnet paralelizam intervalot na sinhronizacija se sostoi od:
povekje od 200 instrukcii
Pri definiranje na kriteriumot nastojuvame:
Zgolemuvanje na iskoristenosta na procesorot|Zgolemuvanje na brojot na zavrsheni procesi za odredeno vreme
Pri dinamichko raspredeluvanje kaj multiprocesorski sistem:
site procesi se chuvaat zaedno vo globalna redica na chekanje...|eden proces za vreme na svojot zhivot mozhe da se izvrshuva na razlichni procesori, vo razlichno vreme
Pri dinamichko raspredeluvanje koga eden novopristignet proces pobaruva procesor, a vo momentot nema sloboden
Se dodeluva procesor koj se odzema od proces koj ima alocirano povekje od eden procesor
Pri dinamichko raspredeluvanje koga eden proces pobaruva eden ili povekje procesori
Dokolku ima neiskoristeni procesori, se upotrebuvaat za da se zadovoli baranjeto|Dokolku procesot e novopristignat se odzema eden procesor od proces koj ima alocirano povekje od eden procesor
Pri dinamichko raspredeluvanje koga eden proces pobaruva eden ili povekje procesori, a ima neiskoristeni procesori togash
Neiskoristenite procesori se dodeluvaat za da se zadovoli baranjeto
Pri dinamichko raspredeluvanje:
site procesi se chuvaat zaedno vo globalna redica na chekanje i se raspredeluvaat na bilo koj sloboden procesor|eden proces za vreme na svojot zhivot mozhe da se izvrshuva na razlichni procesori, vo razlichno vreme
Pri zapishuvanje na podatoteka na tvrdiot disk
Vo VFAT – ot se zapishuva pochetnata pozicija
Pri implementacija na tehnikata preemptive smallest number of threads first:
Postoi zaednichka redica...|Najvisok prioritet se dava na nishkite...najmal broj na...|Izvrshuvanjeto na nishkite mozhe da bide prekinato...|| Vo sluchaj ...se koristi FCFS pristap
Pri implementacija na tehnikata smallest number of threads first:
Postoi zaednichka redica od nishki...|Vo sluchaj na procesi...se koristi FCFS pristap|Najvisok prioritet se dava...najmal broj na...||Izvrshuvanjeto na nishkite trae se do kompletiranje...
Pri koristenje na gang scheduling kaj multiprocesorite performansite:
se zgolemuvaat
Pri koristenje na gang scheduling kaj multiprocesorite:
se zashteduva vreme pri alokacija na resursi|potrebata za smena na procesi (process switching) se namaluva|procesorite koi gi koristi edna aplikacija se zafateni se dodeka ne zavrshi aplikacijata
Pri koristenje na gang scheduling performansite:
se zgolemuvaat
Pri koristenje na gang scheduling:
se zashteduva vreme pri alokacija na resursi|potrebata za smena na procesi (process switching) se namaluva
Pri koristenje na paralelna memorija so dve memoriski edinici, propusniot opseg na programite so skokovi se zgolemuva
pomalku od dva pati
Pri koristenje na tehnikata gang scheduling:
Site chlenovi na edna banda se izvrshuvaat istovremeno, na razlichni procesori (CPUs)|Site chlenovi na bandata zaedno gi pochnuvaat i zavrshuvaat nivnite vreminja za izvrshuvanje
Pri koristenje na tehnikata za rasporeduvanje na nishki dedicated scheduling kaj multiprocesorite, so activity working set (rabotno mnozhestvo na aktivnosti) se definira:
minimalen broj na tredovi od edna aplikacija koi treba da bidat raspredeleni istovremeno za da se postigne podobruvanje na performansite
Pri koristenje na tehnikata za rasporeduvanje na nishki dedicated scheduling, postoi analogen problem so:
problemot so virtuelna memorija i stranichenje pri ednoprocesorski sistem
Pri koristenje na tehnikata za rasporeduvanje na nishki dedicated scheduling, so activity working set (rabotno mnozhestvo na aktivnosti) se definira:
minimalen broj na tredovi od edna aplikacija koi treba da bidat raspredeleni istovremeno za da se postigne podobruvanje na performansite
Pri koristenje na tehnikata za rasporeduvanje na nishki dedicated scheduling:
Postojat sluchai koga fregmentacijata ne procesorite ne mozhe da se otstrani
Pri koja od slednite shemi potrebata za data sharing e pogolema
asymetric multiprocessing
Pri koja od slednite shemi potrebata za data sharing e pomala
symetric multiprocessing
Pri nezavisen paralelizam povekjeprocesorskiot sistem vo odnos na distribuiraniot sistem e:
poefikasen
Pri nezavisen paralelizam poefikasno e koristenje na:
povekjeprocesorski sistem
Pri nezavisniot paralelizam procesite se:
nezavisni megju sebe
Pri paralelno programiranje kaj Message-Passing multikompjuteri problemot ?
Se deli na paralelni nezavisni procesi
Pri paralelno procesiranje povekjeprocesorskiot sistem e poefektiven od distribuiraniot sistem koga :
imame golema interakcija megju mnozhestvata na procesi shto treba da se sinhroniziraat
Pri pristapot na zamenuvanje na nishka
se pameti sostojbata na momentalnata nishka|se chita listata na procesi za izvrshuvanje|se selektira narednata nishka za izvrshuvanje|se pameti sostojbata na vtoro izbranata nishka|se startuva vtoro izbranata nishka
Pri razgleduvanjeto na performansite na procesiranjeto pri gang scheduling gi imame slednite podobruvanja:
Prepolnuvanjeto na rasporedot mozhe da se namali|Ako procesite koi se blisko povrzani se izvrshuvaat paraleno, sinhronizaciskoto blokiranje mozhe da se namali
Pri razgleduvanjeto na perfromansite na procesiranjeto pri gang scheduling gi imame slednite podobruvanja:
Prepolnuvanjeto na rasporedot mozhe da se namali|Ako procesite koi se blisko povrzani se izvrshuvaat paraleno, sinhronizaciskoto blokiranje mozhe da se namali
Pri rasporeduvanje vo realno vreme se koristat slednite klasi na algoritmi:
Static table-driven scheduling|Static priority-driven preemptive scheduling|Dynamic planning-based scheduling|Dynamic best effort scheduling
Pri raspredelba na nishki i dodeluvanje na procesori gi razlikuvame slednite pristapi:
Load sharing|Gang scheduling|Dedicated processor assignment|Dynamic scheduling
Pri simetrichnoto multiprocesiranje (symetric multiprocessing):
procesite se smesteni vo zaednichka redica
Pri simetrichnoto multiprocesiranje (symetric multiprocessing):
procesite se smesteni vo zaednichka redica|sekoj procesor samiot odbira proces od zaednichkata redica
Pri simetrichnoto multiprocesiranje (symetric multiprocessing):
procesite se smesteni vo zaednichka redica| sekoj procesor samiot odbira proces od zaednichkata redica|procesite se smesteni vo zaednichka redica
Pri sredno-isitnet paralelizam intervalot na sinhronizacija se sostoi od:
megju 20 i 200 instrukcii
Pri sredno-isitnet paralelizam potrebna e:
pogolema interakcija i koordinacija megju nishkite
Pri statichko raspredeluvanje kaj multiprocesorski sistem:
daden proces permanentno se dodeluva na eden procesor, od negovata aktivacija, pa se do negovoto kompletiranje
Pri statichko raspredeluvanje:
daden proces permanentno se dodeluva na eden procesor, od negovata aktivacija, pa se do negovoto kompletiranje
Pri upotreba na povekje procesori zaedno chesto imame:
pogolema zaednichka glavna memorija
Pri fino-isitnet paralelizam intervalot na sinhronizacija se sostoi od:
pomalku od 20 instrukcii
Prizmata e del na DVD so namena da
Upravuva so svetlosniot snop, propushtajkji go laserot i vrtejkji go reflektiraniot
Prizmata e del od CD-ROM -ot namenet za
Upravuvanje na snopot svetlina, propushtajkji go laserot i vrtejkji go reflektiraniot snop
Primenata na nishki kaj ednoprocesorski sistemi ovozmozhuva:
Istovremeno izvrshuvanje na vlezno-izlezni operacii i procesiranje
Primenata na nishki kaj povekjeprocesorskite sistemi ovozmozhuva:
Zashteda na vreme i resursi pri operacijata na zachuvuvanje na momentalnata sostojba na nishkite.|Vistinski paralelizam vo izvrshuvanjeto na daden proces odnosno aplikacija
Prioritetite vo W2K se organizirani vo dve grupi, klasi:
Promenlivi|Realno vreme (real time)
Prioritetite vo W2K se organizirani slednite grupi klasi:
Realno vreme(real time class)| Promenlivi(the variable class)
Prioritetite i vremenskite delovi se vo inverzna relacija odnosno:
kolku shto e povisok prioritetot tolku e pomal vremeskiot del|kolku shto e pomal preoritetot tolku e pogolem vremeskiot del
Prioritetite na nishkite vo Windows 2000 se organizirani vo dve klasi i toa
klasa so realno-vreme i klasa so promenliv prioritet
Prioritetite na nishkite vo Windows 2000 se organizirani vo
2 klasi
Prioritetot kaj rapredeluvanjeto vo realno vreme:
ja meri relativnata vazhnost na procesot
Prioritetot na edna nishka mozhe da se izbrishe so metodot
prioritetot ne mozhe da se izbrishe tuku samo da se namali ili zgolemi
Prioritetot na nishkata mozhe da se promeni dodeka taa se izvrshuva
da
Prioritetot na nishkite e
Cel broj
Prioritetot:
ja meri relativnata vazhnost na procesot
Prirodata na vtoriot Murov zakon kazhuva deka treba da se meri:
vrednosta na produktot
Prisposobuvanjeto na algoritmite znachi?
podobruvanje na performansi
Pristapot do podatocite na CD-ROM vo odnos na pristapot na podatocite na hard diskot e:
posporo
Pristapot so dinamichki najdobra raspredelba vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite se koristi:
kaj mnogu real-time sistemi koi se vo komercijalna upotreba|kaj mnogu real-time sistemi koi ne se vo komercijalna upotreba
Pristapot so dinamichki najdobra raspredelba se koristi:
kaj mnogu real-time sistemi koi se vo komercijalna upotreba
Pristapot so statichki prioriteti vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite go koristi pristapot:
na rasporeduvach so statichki prioriteti zaednichki za povekjeto noreal-time multiprogramski sistemi
Pristapot so statichki prioriteti go koristi pristapot:
na rasporeduvach so statichki prioriteti zaednichki za povekjeto noreal-time multiprogramski sistemi
Pristapot so statichki tabeli vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite se koristi kaj:
zadachi koi se periodichni
Pristapot so statichki tabeli se koristi kaj:
zadachi koi se periodichni
Pritiskajkji kopche na tastaturata predizvikuva
Protekuvanje na struja niz elektronsko kolo za toa kopche
Prichina za kratkiot vek na multiprocesori so spodelena memorija e
Mnogu brziot razvoj na ednoprocesorskite sitemi|Cenata
Prichinata za nekoristenjeto na sekundarna memorija za kluchnite procesi vo strogovremeskite OS vo realno vreme e:
Nepredvidlivosta na vremeto za operaciite na sekundarnata memorija
Prichinata za neprifakjanje na implementacijata od korisnicite e
golemite troshoci|okolinata vo koja ovoj metod kje se testira
Problem koj se javuva kaj povekjeprocesorskite sistemi mozhe da e :
Memoriski konflikt
Problem koj se javuva kaj povekjefunkciskite sistemi mozhe da e :
Otkrivanje paralelizam vo operaciite|Iskoristuvanjeto na povekje funkciski blokovi na procesorot
Problem koj se javuva kaj protochnite sistemi mozhe da e :
Programi shto poseduvaat mnogu razgranuvanja ili skokovi
Problem koj se javuva kaj sistemite za paralelno presmetuvanje mozhe da e :
Memoriski konflikt|Implementacija ili eliminacija na prenosot na podatoci (broadcast) niz procesorite|Detekcija i efikasno izveduvanje na paralelni presmetki vo programite
Proverkata na lock-ot vo pristapot na kruzhenje, dodeka procesorot se naogja vo sostojba na miruvanje
sozdava izgubeni procesorski ciklusi
Programa e:
Statichka sekvenca od operacii
Programata make:
Gi startuva samo onie kodovi koi moraat da bidat rekompajlirani
Programiranje kaj Message-Passing multikompjuteri potsekja na?
Nisko-nivovsko asemblersko programiranje
Proizvoditeli na procesori za personalni kompjuteri se
Intel|AMD|Cyrix|IBM
Promena na brojot na nishki vo edna aplikacija kaj multiprocesorite se vrshi pri:
dinamichko raspredeluvanje
Promena na brojot na nishki vo edna aplikacija se vrshi pri:
dinamichko raspredeluvanje|dinamichko programiranje
Propusen opseg – rata na prenos na podatoci e:
Vrednost koja ja specificira ratata spored koja se prenesuvaat podatocite otkako kje se postavat glavite nad soodvetnite podatoci
Propusten opseg na edinicite na kompjuterskite sistemi se definira kako odnos pomegju:
brojot na bitovi shto mozhe da se obrabotat i vremeto potrebno za obrabotka
Proces koj pobaruva V/I ured prikluchen za eden procesor vo multiprocesorski sistem
se raspredeluva na procesorot na koj e prikluchen V/I-iot ured
Proces so najmal prioritet vo algoritamot na raspredelba UNIX SVR4 ima
USER procesi
Procesite vo realno vreme se procesi koi:
Mora da zavrshat vo odredena vremenska ramka
Procesite koi chekaat da bidat alocirani na procesorot se naogjaat vo
redicata na chekanje
Procesorite vo multiprocesorski sistem koi se identichni vo pogled na funkcionalnosta se narekuvaat
homogeni
Procesorot vo tastaturata
Generira sken kod
Procesorot na tastaturata go izvestuva BIOS-ot deka nekoe kopche e pritisnato preku
Prekin
Procesorot na tastaturata go chuva kodot na pritisnatoto kopche vo
Bafer
Procesorska koegzistentnost e:
koegzistentnosta na kompletiranjeto na instrukciite so nivnoto sekvencijalno izvrshuvanje
Procesorsko posveteno dodeluvanje e
sprotivno od load-sharing
Procesot na zapishuvanje na podatoci na disketata e:
Plochkata so koloto chita signali so podatoci i instrukcii|Plochkata so koloto isprakja elektrichni signali do glavite za chitanje i pishuvanje
Razikata pomegju nishkite od korisnichkoto nivo i jadrenoto nivoto lezhi vo toa kako se tie raspredeleni.
Da
Razlika pomegju mrezhno i statichno povrzanite multikompjuteri e
toa shto komunikaciskiot zastoj kaj kompjuterskite mrezhi e mnogu pogolem odkolku kaj statichki povrzanite multikompjuteri|Vmrezhenite kompjuteri mozhat da bidat od razlichni tipovi dodeka statichno povrzanite multikompjuterski sistemi obichno vgraduvaat samo kompjuteri od ist tip|Vmrezhenite kompjuteri mozhat da rabotat na razlichni brzini a statichno povrzanite multikompjuteri moraat da rabotat na ista brzina
Razlikata pomegju algoritmite za rasporeduvanje na procesi vo ednoprocesorski sistem, vo odnos na povekjeprocesorski sistem e
pogolema
Razlikata pomegju algoritmite za rasporeduvanje na procesi vo povekje procesorski sistem, vo odnos na ednoprocesorski sistem e
pomala
Razlikata pomegju brzinata na procesorite i brzinata na memoriite ima trend na
eksponencijalen porast
Rasporeduvanjeto na procesi vo realno vreme se bazira na:
principot na postoenje dodatni informacii za sekoj proces
Rasporeduvanjeto na procesi kaj realno vreme se bazira na:
principot na postoenje dodatni informacii za sekoj proces
Raspredelbata na procesorite kaj multiprocesorite koi koristat dinamichko rasoredeluvanje pomegju procesite ja izvrshuva
operativniot sistem
Raspredelbata na procesorite pomegju procesite pri dinamichko raspredeluvanje ja izvrshuva
operativniot sistem
Raspredelbata na procesorite pomegju procesite ja izvrshuva
operativniot sistem
Raspredelbata se izvrshuva:
Dinamichki
Raspredeluvachot odbira da ja izvrshi onaa nishka koja:
ima najvisok globalen prioritet
Raspredeluvanjeto kaj asimetrichnite multiprocesori vo odnos na raspredeluvanjeto kaj simetrichnite multiprocesori e poednostavno bidejkji
samo eden procesor pristapuva kon podatocite na sistemot|ne postoi opasnost od istovremeno pristapuvanje kon zaednichki podatoci
Raspredeluvanjeto kaj asimetrichnite multiprocesori vo odnos na raspredeluvanjeto kaj simetrichnite multiprocesori e
poednostavno
Raspredeluvanjeto se odluchuva vrz osnova
na izvrshuvachkoto vreme
Rata na periodichna zadacha e inverzija na:
Periodot na periodichna zadacha T
Rata na periodichna zadacha kaj Rate Monotonic Scheduling e inverzija na:
Periodot na periodichna zadacha
Rata na pristap na memorijata e ednakva na:
reciprochnata vrednost na memoriskata latentnost
Rata na pristap na memorijata e:
propusen opseg na memorijata
Ratata na osvezhuvanje treba da e pogolema zatoa shto
pogolema rata na osvezhuvanje znachi podobra zashtita na ochite|joniziranite fosforni delovi emituvaat svetlina somnogu kratok vremenski period, pa mora da se osvezhuvaat pochesto|go odreduva kvalitetot na monitorot
Rachkata na djojstikot e osetliva na dvizhenje
Napred - nazad|Levo - desno
Redukciski sistemi e koncept koga instrukcijata se izveduva koga:
rezultatot od nejzinoto izveduvanje e potreben za drugi presmetki
Rezultatite od analizata se raspredeleni:
da zapochnaat vo vreme na izvrshuvanje na narednata zadacha
Rezultatite od raspredeluvanjeto i negovata analiza e
planot kako da se odluchi koga da se isprati naredba za start na zadachata koja momentalno cheka.
Reflektirachki sloj e del na DVD so namena da
Odbiva i rasejuva svetlosen snop
Rok na kompletiranje e:
vreme do koe procesot mora da bide zavrshen
Rok na kompletiranje kaj rapredeluvanje vo realno vreme e:
vreme do koe procesot mora da bide zavrshen
Rok na startuvanje e:
vreme do koe procesot mora da zapochne so izvrshuvanje
Rok na startuvanje kaj rapredeluvanje vo realno vreme e:
vreme do koe procesot mora da zapochne so izvrshuvanje
Svetlosno osetliva dioda e del na DVD so namena da
Go prima reflektiraniot del od svetlosniot snop
Svetlosno osetlivata dioda e del od CD-ROM -ot namenet za
Generiranje digitalen signal vrz osnova na dobienata svetlina
Svetlosnoto gluvche
Koristi svetlina za otkrivanje na dvizhenje
Svetloto pominuva niz lekjata do:
CCD
Sekoj server
Ima procesi so red na chekanje
Sekoja aplikacija
gi koristi procesorite od svojata grupa za da izvrshi podmnozhestvo od svoite zadachi
Sekoja zvuchna kartichka:
Ima povekje zvuchni vlezovi i samo eden izlez.
Sektorite kaj CD-ROM - ot se zapishani na
Spiralni pateki
Semantikata na datotekite za spodeluvanje e nezgodna rabota, bidejkji nema elegantno i efikasno reshenie
Da
Simetrichnite Multiprocesori
koristat edna kopija na OS,koj site CPU go koristat||delat OS|koristat mutex za rezervacija na OS
Sistemite vo realno vreme se upotrebuvaat pri:
Sistemi kade vremeto na odgovor mora da bide zapazeno
Sistemite chii fajlovi mozhat da se premestuvaat bez da im se menuva imeto se narekuvaat (lokaciski nezavisni)
Da
Sistemot za zashteda na energija (Energy Star program)
go spushta os... na mala potroshuvachka|go spushta mon. na mala potroshuvachka||se aktivira po neaktivnost na tastaturata i gluvcheto
Sistemot nema da go prekine izvrshuvanjeto na FIFO koncite osven vo sluchaite:
Izvrshuvanjeto na FIFO konecot cheka na nekoj nastan, na primer vlezno/izlezna operacija
Site interfejs plochi imaat celosna CPU na niv
ne
Site jazli vo multikompjuterot imaat plug-in plocha koja ja sodrzhi vrskata na jazlite so vnatreshno-povrzuvachkata mrezha koja go povrzuva multikompjuterot. Nachinot na koj ovie plochi se izgradeni i kako se povrzani so ___________ i ____ ima vazhna uloga za operativniot sistem.
glavnata CPU i RAM
Skalarniot produkt kaj p procesorski sistem mozhe da ima maksimalno zabrzuvanje
p
Skalarniot produkt kaj dvo procesorski sistem mozhe da ima maksimalno zabrzuvanje
2
Skalarniot produkt kaj dvo funkcionalen sistem so mnozhach i sobirach mozhe da ima maksimalno zabrzuvanje
2
Skalarniot produkt kaj paralelen sistem od N procesori mozhe da ima maksimalno zabrzuvanje
O(N/log(N))
Skalarniot produkt kaj protechen sistem od k segmenti mozhe da ima maksimalno zabrzuvanje
k
Skalarniot produkt nad N podatoci kaj p procesorski sistem mozhe da ima najmalo vreme na izveduvanje
(2N-1)/p
Skalarniot produkt nad N podatoci kaj dvo procesorski sistem mozhe da ima najmalo vreme na izveduvanje
N
Skalarniot produkt nad N podatoci kaj dvo funkcionalen sistem so mnozhach i sobirach mozhe da ima najmalo vreme na izveduvanje
N
Skalarniot produkt nad N podatoci kaj paralelen sistem od N procesori mozhe da ima najmalo vreme na izveduvanje
1+log(N)
Skalarniot produkt nad N podatoci kaj protechen sistem od k segmenti mozhe da najmalo ima vreme na izveduvanje
N+k-1
Sken kod se generira koga
Kje se otpushti kopche na tastaturata|Kje se pritisne kopche na tastaturata
Sken kodot se pretvora vo ASCII kod vo
BIOS – ot
Slabo povrzanite procesori, t.e. sistemi (loosely coupled systems) :
Se eden vid na povekjeprocesorski sistemi|Se naogjaat vo razlichni KS centri|Vodat nezavisna rabota eden do drug|Porakite se razmenuvaat povremeno
Slabo povrzanite sistemi
koristat zasebni memoriski moduli
Slednava ravenka go definira Amdaloviot zakon Sp=(1+n)/(1/p+n), a Amdaloviot zakon glasi:
Zabrzuvanjeto e ogranicheno bez razlika na brojot na procesori koi kje gi vgradime vo sistemot.
Slichnosti na FRAM i DRAM memoriite se:
rabotat na princip na kondezator|sekoe chitanje na podatok go brishe podatokot i se prosleduva so zapishuvanje
So Centronics se ostvaruva
paralelna komunikacija
So ECP se ostvaruva
paralelna komunikacija
So EPP se ostvaruva
paralelna komunikacija
So USB se ostvaruva
komunikacija so vlezno izlezni uredi kako monitori, kameri, tastatura i gluvche
Posted by Dipset at 6:38 AM
3

Kaj operativniot sistem Linux koga SCHED_RR se izvrshuva vo svojata vremenska kvota, toj e suspendiran vo real-time konec i sleden izbran konec za izvrshuvanje e
Konec so ist ili pogolem prioritet.
Kaj operativniot sistem Linux koga izvrshuvanjeto na FIFO konecot e prekinato:
Toj se stava vo asocijativna redica zaedno so negoviot prioritet
Kaj operativniot sistem Linux sistemot nema da gi prekine izvrshuvanjeto na FIFO koncite osven vo sluchaite:
Izvrshuvanjeto na FIFO konecot cheka na nekoj nastan, na primer vlezno/izlezna operacija
Kaj optichkite djojstici
Za palkata e zakachena svetlosnata dioda
Kaj paralelnite memoriski moduli ako adresite se preklopeni vo memoriite :
se postignuva zabrzuvanje povrzuvanjeto se realizira so funkcijata mod
Kaj paralelnite memoriski moduli memoriskite konflikti se razreshuvaat:
na nivo na procesorska edinica|na nivo na preklopuvachka mrezha|vo ramkite na MCU| so MMU
Kaj povekjeprocesorskite sistemi :
Sekoj procesor ima svoja zasebna kontrolna edinica|Site procesori ja delat memorijata|Sekoj procesor e povrzan so ostanatite procesori
Kaj povekjeprocesorskite sistemi vozmozhno e
sekogash da se koristi kruzhenje (spining)|sekogash da se koristi zamena (switching)|da se donese odluka dali kje se koristi kruzhenje (spining) ili zamena (switching) vrz baza na prethodni testiranja i analizi
Kaj povekjeprocesorskite sistemi raspredeluvachot treba da odluchi koj proces da go startuva i na koj procesor ova:
Go komplicira raspredeluvanjeto
Kaj povekjeprocesorskite sistemi raspredeluvachot treba da odluchi koj proces da go startuva i na koj procesor. Ova:
Ne go komplicira raspredeluvanjeto
Kaj povekjeprocesorskite sistemi se inicira problem narechen konflikt za pristap kon memorija ili vlezno-izleznite edinici i poradi ova e degradiraat performansite. Tokmu zatoa i zaradi razreshuvanje na nachinot na rasporeduvanje i sinhronizacija na rabotata megju procesorite najchesto procesorite se pravat identichni, a povrzuvachkata mrezha ednostavna
Da
Kaj povekjeprocesorskite sistemi se inicira problem narechen konflikt za pristap kon memorija ili vlezno-izleznite edinici i poradi ova e degradiraat performansite. Tokmu zatoa i zaradi razreshuvanje na nachinot na rasporeduvanje i sinhronizacija na rabotata megju procesorite najchesto procesorite se pravat identichni, a povrzuvachkata mrezha slozhena
Ne
Kaj politikata na raspredeluvanje so najran rok so nenametnati slobodni vreminja (earliest deadline with unforced idle times) mozhe da dojde do pojava na:
prazni ciklusi na procesorot
Kaj politikata na raspredeluvanje so najran rok so nenametnati slobodni vreminja (earliest deadline with unforced idle times)
sekogash se rasporeduva procesot so najran rok, nezavisno dali e dostapen ili ne
Kaj politikata na raspredeluvanje so najran rok so nenametnati slobodni vreminja (earliest deadline with unforced idle times) mozhe da dojde do pojava na:
prazni ciklusi na procesorot
Kaj politikata na raspredeluvanje so najran rok so nenametnati slobodni vreminja (earliest deadline with unforced idle times)
sekogash se rasporeduva procesot so najran rok, nezavisno dali e dostapen ili ne
Kaj pristapot so dinamichki najdobra raspredelba vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite:
ne se pravat analizi za da se otkrijat mozhnite raspredelbi
Kaj pristapot so dinamichki najdobra raspredelba:
ne se pravat analizi za da se otkrijat mozhnite raspredelbi
Kaj pristapot so dinamichko planiranje vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite mozhnostite se odreduvaat:
za vreme na izvrshuvanje (dinamichki)
Kaj pristapot so dinamichko planiranje vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite se pravi obid da se napravi raspredelba:
otkako kje pristigne zadachata, no pred da pochne da se izvrshuva
Kaj pristapot so dinamichko planiranje mozhnostite se odreduvaat:
za vreme na izvrshuvanje (dinamichki)
Kaj pristapot so dinamichko planiranje na mozhnostite se pravi obid da se napravi raspredelba:
otkako kje pristigne zadachata, no pred da pochne da se izvrshuva
Kaj pristapot so statichki prioriteti vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite se izveduva:
statichka analiza, no ne se pravi raspredelba.
Kaj pristapot so statichki prioriteti se izveduva:
statichka analiza, no ne se pravi raspredelba.
Kaj pristapot so statichki tabeli vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite se izveduva:
statichka analiza od mozhnite raspredelbi
Kaj pristapot so statichki tabeli vo rapredeluvanje vo realno vreme se izveduva:
statichka analiza od mozhnite raspredelbi
Kaj procesorite so dedicated scheduling koga edna aplikacija se rasporeduva
na sekoja nishka i se odreduva procesor,koj ostanuva posveten za taa nishka se dodeka ne zavrshi aplikacijata
Kaj procesorite so posveteno dodeluvanje za vremetraenje na izvrshuvanje na programata
sekoja programa dodeluva broj na procesori, ednakov na brojot na nishkite vo programata
Kaj procesorite so posveteno dodeluvanje ko zgolemuvanje na brojot na nishki
Se dobivaat poslabi performansi
Kaj procesorite so posveteno dodeluvanje koga edna aplikacija se rasporeduva
na sekoja nishka i se odreduva procesor,koj ostanuva posveten za taa nishka se dodeka ne zavrshi aplikacijata
Kaj procesorite so posveteno dodeluvanje koga programata zavrshuva
procesorite se vrakjaat vo sostojba za eventualno dodeluvanje na nekoja druga programa
Kaj procesorite so posveteno dodeluvanje se postavuva problemot
na alociranje na procesorite
Kaj rasporeduvanje koj od algoritmite vrshi rasporeduvanje spored prioriteti:
Static priority-driven preemptive scheduling
Kaj rasporeduvanje koj od algoritmite ne vrshat analizi za izvodlivost:
Dynamic best effort scheduling
Kaj rasporeduvanje koj od algoritmite se upotrebuva kaj komercijalni sistemi:
Dynamic best effort scheduling
Kaj se koristi zname pri vleguvanje vo spin lock:
Kaj pametna raspredelba
Kaj simetrichnite multiprocesori konflikt nastanuva koga
dva ili povekje procesori kje se obidat da pristapat i obnovat zaednichki podatoci
Kaj simetrichnite multiprocesori
sekoj procesor ima implementirano zaseben algoritam za raspredeluvanje
Kaj sistem vo realno vreme prioritetot zavisi od
vremeto na poteknuvanje na sekoja zadacha
Kaj sistem koj opsluzhuva vo realno vreme, koja vid na zadachi ne e zadolzhitelno gi zavrshi vo svojot rok?
Lesni real-time zadachi
Kaj sistemite so paralelno presmetuvanje :
Site procesori ja delat memorijata|Sekoj procesor e povrzan so ostanatite procesori|Site procesori imaat zaednichka kontrolna edinica na globalno nivo
Kaj sistemite so realno opsluzhuvanje, vremeto na odziv znachi kolku vreme posle dobivanje baranje mu e potrebno na operativniot sistem vo realno vreme da go opsluzhi baranjeto.
Tochno
Kaj sistemskata klasa na Solaris 2 koga kje se vospostavi:
prioritetot na sistemskiot proces ne se menuva
Kaj site multikompjuteri interfejs plochata sodrzhi:
malku RAM
Kaj tradicionalnite ednoprocesorski sistemi efikasnosta se zgolemuva so:
pogolemo iskoristuvanje na procesorot|na procesorot mu se dozvoluva da izvrshuva drug proces dodeka eden cheka na v/i operacija
Kaj uniprocesorot raspredeluvanjeto e:
ednodimenzionalno
Kaj uniprocesorot treba:
da se odgovori na prashanjeto koj proces treba da se izvrshi sleden
Kaj hiperkocka (hypercube) so tri dimenzii, na sekoj od jazlite mu se dodeluva
3 bitna binarna adresa
Keshiranjeto kaj distribuiraniot podatochen sistem ednostavno mozhe da se vika:
network virtual memory
Klaster pretstavuva
mnozhestvo od sektori|minimalen del od diskot na koj mozhe da se smesti edna podatoteka
Klientskata mashina se soochuva so problemot na odluchuvanje dali lokalnata keshirana kopija e konzistentna so glavnata kopija kaj serverot pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access (vsushnost dali mozhe da ja upotrebuva):
da
Koe nivo na prioritet go ima Kernel procesite vo algoritamot na raspredelba UNIX SVR4
Sredno
Koe nivo na prioritet go ima Real-Time procesite vo algoritamot na raspredelba UNIX SVR4
Najvisoko
Koe nivo na prioritet go ima USER procesite vo algoritamot na raspredelba UNIX SVR4
Najnisko
Koga FIFO konec e podgotven i ima najvisok prioritet od drugite momentalno izvrshlivi konci togash koj konec se izvrshuva prv:
Se izvrshuva konecot so najvisok prioritet.|Ako ima povekje konci so najvisok prioritet togash se izvrshuva onoj shto najvishe chekal.
Koga SCHED_RR se izvrshuva vo svojata vremenska kvota, toj e suspendiran vo real-time konec i sleden izbran konec za izvrshuvanje e
Konec so ist ili pogolem prioritet.
Koga aplikacija se implementira so mnozhestvo od nishki, pri shto mozhe da se izvrshi nivna paralelizacija nishkite komuniciraat megju sebe
Da
Koga aplikacija se implementira so mnozhestvo od nishki, pri shto mozhe da se izvrshi nivna paralelizacija
Nishkite komuniciraat megju sebe
Koga vo Runnable sostojbata kje se najdat nishki so ist prioritet nivnata raspredelba se izvrshuva preku FIFO algoritamot
Da
Koga vo Runnable sostojbata kje se najdat nishki so ist prioritet nivnata raspredelba se izvrshuva preku koj algoritam
FIFO
Koga glavnata memorija e organizirana kako mnozhestvo na paralelni moduli:
sekoj od modulite mozhe da bide adresiran nezavisno|ako postojat n moduli se pristapuvaat odednash n razlichni adresi samo ako postoi dodatna selektivna logika
Koga dva ili povekje korisnici delat ist fajl, neophodno e da se definira semantikata na chitanje i pishuvanje za da se izbegnat problemi
Da
Koga eden paket kje pochne da se isprakja kaj sinhronizirani vnatreshno povrzani mrezhi, bitovite:
mora postojano da imaat konstantna rata na protochnost
Koga edna aplikacija pobaruva eden ili povekje procesori
ako ima slobodni procesori se dodeluvaat za da se zadovoli baranjeto|ako nema sloboden procesor i ako aplikacijata e nova togash i se dodeluva procesor koj prethodno se odzema od nekoja druga aplikacija koja ima alocirano povekje od eden procesor
Koga edna aplikacija se rasporeduva
na sekoja nishka i se odreduva procesor, koj ostanuva posveten za taa nishka se dodeka ne zavrshi aplikacijata
Koga edna nova aplikacija pobaruva eden ili povekje procesori, a slobodni procesori nema
na aplikacijata i se dodeluva procesor odzemen od aplikacija momentalno alocirana na povekje procesori
Koga edna nova aplikacija kje pobara eden ili povekje procesori, togash ako ima slobodni procesori:
se dodeluvaat za da se zadovoli baranjeto
Koga za dadena rezolucija kje se kazhe deka monitorot raboti na 60 Hz, togash vsushnost
Signalot koj se prakja na elektromagnetot za vertikalno otklonuvanje se povtoruva 60 pati vo sekunda
Koga zadachata e prifatena:
samo ako raspredeluvanjeto na zapoznavanjeto e vremeto na konstrukcija
Koga zboruvame za raspredelba na aplikacii po tezhina kaj gang scheduling se misli na:
Brojot na nishki koi i se dodeleni na taa aplikacija
Koga izvrshuvanjeto na FIFO konecot e prekinato:
Toj se stava vo asocijativna redica zaedno so negoviot prioritet
Koga imame mrezha vo vid na hiperkocka, bez razlika na goleminata na mrezhata, za sekoj nod se potrebni
sekoj ima ist broj na linkovi
Koga kaj multiprocesorite ima edna zaednichka redica na chekanje
na koj bilo sloboden procesor se dodeluva proces od redicata|proces se dodeluva na procesor na koj ima priklucheno V/I ured, a procesot saka da go koristi uredot
Koga laserot kaj CD – ROM edinicite kje udri vo dupka na CD – ROM – ot
Se rasejuva
Koga laserot kaj CD – ROM edinicite kje udri vo ramna povrshina na CD – ROM – ot
Se reflektira so zakasnuvanje
Koga laserot kaj DVD edinicite kje udri vo dupka na DVD – to
Se rasejuva
Koga laserot kaj DVD edinicite kje udri vo ramna povrshina na DVD - to
Se reflektira so zakasnuvanje
Koga na raspolaganje ima povekje procesori t.e. kaj multiprocesorskite sistemi krajnata cel e:
podobri prosechni performansi na aplikaciite
Koga nova aplikacija (proces) kje pobara procesor, togash ako nema slobodni procesori:
ako site procesi imaat alocirano samo po eden procesor, se cheka vo red|se zema eden procesor od proces koi ima alocirano povekje procesori i se dodeluva na novata aplikacija
Koga programata zavrshuva
procesorite se vrakjaat vo sostojba za eventualno dodeluvanje na nekoja druga programa
Koga procesorot e vo neaktivna sostojba, od procesite koi se naogjaat vo redicata za chekanje izbor vrshi
operativniot sistem
Koga procesorot na tastaturata kje generira skan kod toj se prakja na
Baferot na tastaturata
Koga procesot kje ja iskoristi svojata vremenska porcija za izvrshuvanje
Se vrakja na krajot na redicata za chekanje
Koga redot na chekanje e prazen, shto raboti rasporeduvachot?
sedi vo jamka
Koga se dvizhi optichkoto gluvche, ispratenite svetlosni zraci od diodata se
odbivaat od rabotnata povrshina i se apsorbiraat od fotoosetliva dioda
Koga se koristat rokovi na kompletiranje kaj dead-line rapredeluvanje najdobro e :
da se koristat rasporeduvachi so prvenstvo
Koga se koristat rokovi na kompletiranje najdobro e:
da se koristat rasporeduvachi so prvenstvo
Koga se koristat rokovi na startuvanje kaj dead-line rapredeluvanje logichno e:
da se koristat rasporeduvachi bez prvenstvo
Koga se koristat rokovi na startuvanje logichno e:
da se koristat rasporeduvachi bez prvenstvo
Koga se razgleduva raspredeluvanje vo ednoprocesorski sistem slozhenite algoritmi za raspredeluvanje se:
poefikasni
Koga se razgleduva raspredeluvanje na nishki vo multiprocesorski sistem za podobruvanje na performansite vazhno e:
drugi koncepti kako grupno raspredeluvanje i sl.
Koga se razgleduva raspredeluvanje na procesi vo multiprocesorski sistem slozhenite algoritmi za raspredeluvanje se:
nepotrebni|kontraproduktivni
Koga se startuva Windows 2000 na eden procesor
nishkata so najvisok prioritet sekogash e aktivna
Koga sekoj procesor ima svoj operativen sistem ako se otstranat kesh baferite se zgolemuvaat performansite
da
Koga sekoj procesor ima svoj operativen sistem mozhe eden ist blok od diskot da bide promenet i nepromenet (present and dirty) vo povekje kesh baferi
da
Koga sekoj procesor ima svoj operativen sistem procesorite
funkcioniraat kako nezavisni kompjuteri
Koga sekoj procesor ima svoj operativen sistem sistemskiot povik e faten i obraboten od
sopstveniot procesor
Koga stanuva zbor za real-time rasporeduvanje i se koristat complition deadlines najdobri performansi postignuva
earliest deadline with unforced idle times strategijata
Koga stanuva zbor za real-time rasporeduvanje i se koristat starting deadlines
Rasporeduvanjeto spored najran kraen rok (earliest deadline) e superiorno vo odnos na raspredeluvanjeto so fiksni prioriteti
Koga stanuva zbor za real-time rasporeduvanje i se koristi earliest deadline with unforced idle times strategijata
Procesot mozhe da bide vo idle sostojba i pokraj toa shto ima task-ovi podgotveni za izvrshuvanje
Koga kje se oslobodat eden ili povekje procesori ako ima procesi bez procesori togash
se pregleduva redicata od nezadovoleni baranja za procesori|na sekoj proces (aplikacija) koj nema alocirani procesori mu se dodeluva po eden procesor
Koga kje se oslobodat eden ili povekje procesori ako nema procesi bez procesori togash slobodnite procesori se dodeluvaat na procesite po principot
FCFS
Koga kje se oslobodat eden ili povekje procesori ako nema procesi bez procesori togash
se pregleduva redicata od nezadovoleni baranja za procesori|slobodnite procesori se dodeluvaat na procesite na principot FCFS
Koga kje se oslobodat nekoi procesori, togash na proces shto e vo red za chekanje i koj nema nitu eden dodelen procesor mu se dodeluva
po eden od oslobodenite procesori
Koga kje se oslobodat nekoi procesori, togash
na sekoj proces shto e vo red za chekanje i koj nema nitu eden dodelen procesor mu se dodeluva po eden procesor
Koga kje se pritisnat specijalnite kopchinja na tastaturata se
Menuvaat bitovite nameneti za tie kopchinja vo memorijata
Koga kje se pritisne kopche na tastaturata
Se zatvora elektrichno kolo
Kodot na adresite na sosednite nodovi vo edna hiperkocka se razlikuva za
eden bit
Koi 2 klasi koristat ista politika za raspredeluvanje
time-sharing klasata i interaktivnata klasa
Koi aritmetichki operacii za eden procesor osloboduvaat najmalku energija kaj integriranoto kolo?
logichki operacii
Koi aritmetichki operacii za eden procesor osloboduvaat najmnogu energija kaj integriranoto kolo?
prenesuvanje podatoci
Koi dopolnitelni informacii treba da mu bidat na raspolaganje na eden real-time raspredeluvach
Starting deadline|Completion deadline|Ready time|Subtask stucture|Priority|Resource requirements
Koi dopolnitelni mozhnosti gi nudi klasata URLConnection nad klasata URL?
Mozhnost za isprakjanje na podatoci do serverot|Mozhnost za koristenje na metodot POST|Mozhnost za manipulacija so heder-ot na komunikacijata
Koi kosi dvizhenja se prepoznavaat kaj djojstikot
Napred i levo|Napred i desno|Nazad i levo
Koi memorii zapochnuvaat da gi gubat podatocite po milion ciklusi na zapishuvanje?
Flash
Koi memorii imaat karakteristiki da gi zachuvaat podatocite i po prestanokot na elektrichno napojuvanje?
FRAM|MRAM|Ovonic|Flash
Koi memorii ne pobaruvaat statichka energija za osvezhuvanje na sostojbata?
FRAM|MRAM|Ovonic|SRAM|Flash
Koi memorii ne ja brishat sodrzhinata na memorijata po prestanok na napojuvanjeto?
FRAM
Koi memorii postignuvaat brzina na zapishuvanje slichna na dinamichkite DRAM chipovi?
FRAM|MRAM|Ovonic
Koi memorii postignuvaat brzina na chitanje slichna na dinamichkite DRAM chipovi?
FRAM|MRAM|Flash
Koi od dolunavedenite se merki za brzina na kompjuterskite sistemi?
BOPS|MFLOPS|MIPS
Koi od navedenite registri se opshto namenski i 16 bitni registri kaj 8086:
AX|BX|CX|DX|SI|DI|SP|BP
Koi od navedenite registri se opshto namenski i 32 bitni registri kaj 80386:
EAX|EBX|ECX|EDX|ESI|EDI|ESP|EBP
Koi od navedenite registri se segmentni i 16 bitni registri kaj 80386:
CS|DS|SS|ES || Nitu eden od ponudenite odgovori
Koi od navedenite registri se segmentni i 16 bitni registri kaj 8086:
CS|DS|SS|ES
Koi od navedenite se sistemi za masovno skladiranje
Hard diskovi|CD-ROM|DVD|RAM memorija|DAT edinica|Flopi disk
Koi od navedenite fizichki faktori vlijaat na granicata na goleminata na rabotnata frekfencija na procesorot
toplinska disipacija|brzinata na elektrichen signal vo vakuum
Koi od slednive adresni formati se dozvoleni vo 8086 arhitekturata
[BX][AX]|100[BX]
Koi od slednive se pravilni nachini na adresiranje kaj 8086 procesorite:
mov al, [bx][di][10h]|mov ch, [si]
Koi od slednite adresni modovi pokazhuvaat na adresa 11F00:
1000:1F00|1100:0F00|11F0:0000|1001:1EF0
Koi od slednite adresni modovi se poddrzhani na 386 i pojakite procesori?
Real|Protected|Virtual 86
Koi od slednite znamenca postojat vo 8086 arhitekturata
Zero|Carry
Koi od slednite instrukcii kaj 8086 se dozvoleni:
mov ax, cs|mov dl, ah|mov ch, ch
Koi od slednite memorii imaat najmal ciklus za zapishuvanje?
FRAM
Koi od slednite memorii imaat najmal ciklus za chitanje?
Flash
Koi od slednite memorii se izrabotuvaat so najgolem kapacitet?
Flash
Koi od slednite memorii se izrabotuvaat so najmal kapacitet?
FRAM
Koi od slednite memorii se najizdrzhlivi vo odnos na koristenje?
FRAM
Koi od slednite memorii se najmalku izdrzhlivi vo odnos na koristenje?
Flash
Koi od slednite memoriski regioni postojat kaj Windows 9x?
Private application|v86|Shared application
Koi od slednite poimi se parametri na edna periodichna zadacha:
Execution Time|Task Period|Task Cycle|Task Rate|Task Utilization
Koi parametri spored Metkalf vlijaat kako ogranichuvachki faktori za vrednosta na mrezhata:
zasituvanje|kakofonija|identifikacija na klasteri|cena na prebaruvanje
Koi parametri ja ogranichuvaat vrednosta na mrezhata?
zasituvanje|kakofonija|identifikacija na klasteri|cena na prebaruvanje
Koi pristapi se upotrebuvaat za distribuirano procesiranje:
komunikaciski arhitekturi (Communications architecture)|mrezhni operativni sistemi (Network operating systems)|distribuirani operativni sistemi (Distributed operating systems)
Koi procesi imaat najvisok prioritet kaj soft-real time rasporeduvachot?
Real-time procesite
Koi se mozhni ementite od InetAddress-ata?
Protokol|Korisnichko ime| Lozinka| Ime na kompjuterot ili adresa|Port|Pateka|Prashalnik
Koi se nedostatocite na implementacijata na algoritmite?
ne se poddrzhani golemi algoritmi
Koi se ogranichuvanjata pri kreiranje na nishka so nasleduvanje na klasata Thread vo odnos so implementacija na interfejsot Runnable?
Ne mozhe da se kreira nishka od postoechka klasa (so nasleduvanje)
Koi se potrebnite uslovi za da mozhe da se isprakjaat objekti megju serverot i klientot koristejkji TCP komunikacija?
Objektot koj se isprakja da go implementira interfejsot Serializable|Klasata na objetot da postoi kaj Serverot|Klasata na objektot da postoi kaj Klientot
Koi se prednostite na tehnologii za FRAM, MRAM i Ovonic memorii vo odnos na flesh memoriite?
mozhnosta da se zapishat podatoci vo nekolku nanosekundi|izdrzhlivost so tek na vremeto|rabotat bez napojuvanje
Koi se prednostite pri kreiranje na nishka so implementacija na interfejsot Runnable vo odnos so kreiranjeto so nasleduvanje na Thread?
Mozhe da se kreira nishka od postoechka klasa (so nasleduvanje)
Koi se trite glavni pristapi za imenuvanje na datoteki vo DFS (Distributed File System):
datotekite| pristap do dalechni (remote) ili lokalni direktoriumi, pritoa davajkji pogled na drvoto na direktoriumi|so totalna integracija na elementite na
Koi se trite glavni pristapi za imenuvanje na datoteki vo DFS (Distributed File System):
datotekite|pristap do dalechni (remote) ili lokalni direktoriumi, pritoa davajkji pogled na drvoto na direktoriumi|so totalna integracija na elementite na
Koi se trite glavni pristapi za imenuvanje na datoteki vo DFS (Distributed File System):
datotekite|so totalna integracija na elementite na| pristap do dalechni (remote) ili lokalni direktoriumi, pritoa davajkji pogled na drvoto na direktoriumi.
Koi se trite glavni pristapi za imenuvanje na datoteki vo DFS (Distributed File System):
so totalna integracija na elementite na|pristap do dalechni (remote) ili lokalni direktoriumi, pritoa davajkji pogled na drvoto na direktoriumi|datotekite se imenuvaat kako ednostavna kombinacija na nivnoto host ime i lokalno ime, shto garantira edinstvenotst.
Koi se trite razlichni verzii na load sharing raspredeluvanjeto:
First come first served, FCFS|Smallest number of treads first|Preemptive smallest number of threads first
Koi tehniki mozhat da se zemat vo predvid za java baziranoto round-robin rasporeduvanje?
Round-robin, vremensko oddeluvanje i prioritetno rasporeduvanje
Koi tipovi na real-time procesiranje postojat
soft-real|hard-real
Koi tipovi na memorija se atraktivni za bezzhichni i mobilni sistemi koi se napojuvaat so baterija?
FRAM
Koi shemi na preklopuvanje se koristeni kaj multikompjuterite
store-and-forward|circuit switching
Kolkav kapacitet ima eden CD-ROM
650 MB
Kolkav kapacitet ima eden DVD
4.3 GB
Kolkav transfer ima 16 brzinski CD-ROM izrazeno vo KB/s
2400
Kolkav transfer ima 32 brzinski CD-ROM izrazeno vo KB/s
4800
Kolkav transfer ima 52 brzinski CD-ROM izrazeno vo KB/s
7800
Kolkav transfer ima CD-ROM izrazeno vo KB/s
150
Kolku e propusniot opseg izrazeno vo KBps na 32x brzinski CD-ROM?
4800
Kolku e propusniot opseg izrazeno vo KBps na 48x brzinski CD-ROM?
7200
Kolku klasi na raspredeluvanje ima definirano kaj Solaris 2:
4
Kolku minimum brzinski treba da e CD-ROM uredot za da snabduva 15 sliki vo sekunda so rezolucija 320*200, so 16 bitna boja
16
Kolku minimum brzinski treba da e CD-ROM uredot za da snabduva 15 sliki vo sekunda so rezolucija 320*200, so 256 nijansi na boja
8
Kolku minimum brzinski treba da e CD-ROM uredot za da snabduva 15 sliki vo sekunda so rezolucija 320*200, so 64K nijansi na boja
16
Kolku minimum brzinski treba da e CD-ROM uredot za da snabduva 15 sliki vo sekunda so rezolucija 320*200, so 8 bitna boja
8
Kolku minimum brzinski treba da e CD-ROM uredot za da snabduva 15 sliki vo sekunda so rezolucija 640*400, so 16 bitna boja
52
Kolku minimum brzinski treba da e CD-ROM uredot za da snabduva 15 sliki vo sekunda so rezolucija 640*400, so 256 nijansi na boja
32
Kolku minimum brzinski treba da e CD-ROM uredot za da snabduva 15 sliki vo sekunda so rezolucija 640*400, so 64K nijansi na boja
52
Kolku minimum brzinski treba da e CD-ROM uredot za da snabduva 15 sliki vo sekunda so rezolucija 640*400, so 8 bitna boja
32
Kolku nivoa na prioritet ima vo algoritamot na raspredelba UNIX SVR4
3
Kolku nivoa na prioritet imaat Java nishkkte?
10
Kolku opshtonamenski registri postojat kaj 8086 procesorskata arhitektura:
8, 16 bitni
Kolku segmentni registri postojat kaj 8086 procesorskata arhitektura:
4, 16 bitni
Kolku trae vremenskiot kvantum shto im se dodeluva na nishkite?
ednakvo i preddefinirano od rasporeduvachot
Kompjuterskiot sistem e opishan kako mrezha od serveri
Da
Kompjuterskite sistemi so povekjekratni paralelni memorii:
imaat propusten opseg shto ne raste pravoproporcionalno so brojot na vgradenite memorii
Komunikacijata megju kompjuterite vo eden multikompjuterski sistem se odviva preku
Prakjanje na poraki (message passing)
Konecot selektiran da se izvrshuva nema da prestane da se izvrshuva dodeka:
Ne zavrshi|Vremeto dodeleno zavrshi|Ne e prekinat od nekoj drug koj ima pogolem prioritet
Konecot selektiran da se izvrshuva kje prestane da se izvrshuva ako e prekinat od nekoj drug koj ima pogolem prioritet:
Da
Kontroliranjeto na kopiite vkluchuva(pri file replication kaj distribuirani podatochni sistemi):
postavuvanjeto na kopiite|opredeluvanje na stepenot na replikacija
Kontrolnata tabla kaj 3,5 inchna disketa:
Isprakja signali so podatoci i instrukcii
Konfliktite kaj simetrichnite multiprocesori mozhe da se izbegnat ako
se garantira deka dva procesori nema da odberat ist proces istovremeno
Konfliktite kaj simetrichnite multiprocesori mozhe da se izbegnat ako
se garantira deka dva procesori nema da odberat ist proces istovremeno|procesor ne se izgubi od redicata na chekanje
Konfliktnata faza kaj vremeto na chekanje ima dve komponenti:
Prednost na sekoj proces koj raboti vo jadroto|Osloboduvanje na resurs od proces so nizok prioritet potreben na proces so visok prioritet
Kopijata shto se chuva kaj serverot pri Remote File Access se narekuva:
glavna kopija
Korisnichkata kontrola kaj operativnite sistemi vo realno vreme e:
mnogu poshiroka
Korisnichkata kontrola kaj operativnite sistemi koi opsluzhuvaat vo realno vreme e pomala otkolku kaj drugite operativni sistemi.
Netochno
Koristenjeto na lokalni kesh memorii za chuvanje na poslednite pristapeni datoteki kaj klient/server arhitektura e so cel da:
Se namali brojot na pristapuvanja na oddalecheniot datotechen server
Koceptot na dinamichko raspredeluvanje e pogoden
samo za onie aplikacii kaj koi brojot na nishki mozhe da se menuva dinamichki
Koceptot na dinamichko raspredeluvanje kaj multiprocesorite e pogoden
samo za aplikaciite so edna nishka|samo za onie aplikacii kaj koi brojot na nishki mozhe da se menuva dinamichki
Koj adresen model go koristi Windows 9x?
Ramen
Koj algoritam od algoritmive za CPU Scheduling e najprost za implementacija
First come First served
Koj e vkluchen vo donesuvanjeto na odluki kaj dinamichkoto rasporeduvanje
operativniot sistem|aplikacijata
Koj e najkoristeniot metod za raspredelba na nishki vo Java
Vrz baza na prioritet
Koj e odgovoren za rasporeduvanje na procesorite pomegju procesite vo dinamichkoto rasporeduvanje
operativniot sistem
Koj e polesen za programiranje
SIMD
Koj zakon pokazhuva deka zabrzuvanjeto kaj povekje procesorksite sistemi vo odnos na ednoprocesorskite sistemi e ogranicheno spored mozhnosta da se paralelizira eden algoritam bez razlika na brojot na upotrebeni procesori?
Amdaloviot zakon
Koj zakon pokazhuva deka zabrzuvanjeto kaj povekje procesorskite sistemi vo odnos na ednoprocesorskite sistemi e pravo proporcionalno so brojot na upotrebeni procesori ako brojot na podatoci nad koi se izveduvaat presmetkite narasne dovolno golem?
Gustafsonoviot zakon
Koj od algoritmive ne e preventiven (preemptive)
First come First served
Koj od operativnite sistemi ima pomala korisnichka kontrola
Standardnite operativni sistemi
Koj od procesite se naogja na 2 nivo po prioritet vo UNIX SVR4
Kernel procesi
Koj od slednite algoritmi za raspredeluvanje na periodichni zadachi ima povisoka gorna granica na iskoristenost:
Earliest Deadline scheduling|(Rate Monotonic scheduling)|upotrebuva vo industriskite aplikacii:|Tochno
Koj od slednite e pristapi so koj mozhe da se utvrdi validnosta na podatocite kaj keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access:
klientski iniciran pristap
Koj od slednite e pristapi so koj mozhe da se utvrdi validnosta na podatocite kaj keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access:
serverski iniciran pristap
Koj podproces ima stog rok:
zadolzhitelniot
Koj podproces pri podelbata na procesi kaj dead-line rapredeluvanje ima stog rok:
zadolzhitelniot
Koj pristap kje se koristi kaj povekje procesorskite sistemi zavisi od:
nivnoto vremetraenje
Koj problem se pojavuva pri koristenje na dedicated scheduling kaj multiprocesorite?
Brojot na aktivni nishki e pogolem od brojot na procesori vo sistemot||Fragmentacija na procesorite
Koj problem se pojavuva pri koristenje na dedicated scheduling?
Fragmentacija na procesorite|Brojot na aktivni nishki e pogolem od brojot na procesori vo sistemot
Koj procesor e pobrz, i zoshto :
RISC , bidejkji instrukciite gi izveduva preku direktna sekvencijalna logika||Nieden od ponudenite odgovori
Koj tip na memorii se koristat najmalku kaj mikroprocesorskite sistemi?
EPROM/ROM
Koj tip na memorii se koristat najmnogu kaj mikroprocesorskite sistemi?
DRAM
Koja e vistinskata priroda (sushtina) na Muroviot zakon?
ekonomski parametri za razvoj na industrijata
Koja e vrednosta na Thread.MAX_PRIORITY promenlivata
10
Koja e vrednosta na Thread.MIN_PRIORITY promenlivata
1
Koja e edinstvena rabota shto ja izvrshuva analizata:
dodeluvanje prioritet na zadachata shto ide
Koja e minimalna frekvencija na osvezhuvanje spored MPR II standardot
85
Koja e prichinata za upotreba na sredno-isitnet paralelizam:
pogolema interakcija i koordinacija megju nishkite
Koja e razlikata pomegju notify() i notifyAll()?
notify budi edna nishka koja cheka na istiot objekt|notifyAll gi budi site nishki koi chekaat na istiot objekt
Koja e razlikata pomegju demonizirana i nedemonizirana nishka?
Demoniziranata nishka se prekinuva koga i drugite nishki kje zavrshat|Demoniziranata nishka mozhe da se sinhronizira
Koja e razlilata megju sleep(10000) i wait(10000) naredbata?
Wait(10000) mozhe da se razbudi so nadvoreshen signal od notify()|wait(10000) mora da bide vo sinhroniziran region
Koja naredba mora da sleduva posle naredbata println dokolku se isprakjaat podatoci preku TCP komunikacija koristejkji PrintWriter? Odgovorot dadete go so mali bukvi i bez parametri (bez zagradi).
flush
Koja od navedenite tehniki ovozmozhuva promena na brojot na nishki vo edna aplikacija:
dinamichko raspredeluvanje
Koja od slednive klasi na raspredeluvanje ima najvisok prioritet:
real-time klasata
Koja od slednive linii kod mozhe da se izvrshi
setPriority (Thread.MIN_PRIORITY + 6);
Koja od tehnikive sluzhi za namaluvanje na gladuvanje (starvation) na procesi
Stareenje (Aging)
Koja tehnika e pomalku restriktivna?
Soft-real time scheduling
Koja tehnika e tipichna vo ovaa kategorija od raspredelbeniot algoritam.
Death line|periodichna death line
Krajot na edna podatoteka
Ne se zapishuva vo VFAT tabelata|Se oznachuva na posledniot klaster so specijalen marker
Kriteriumot gi sodrzhi slednive karakteristiki
Iskoristenost na procesorot|Vreme na chekanje|Throughput|Vreme na odziv
Kruzhenjeto ne se upotrebuva kaj ednoprocesorskite sistemi bidejkji:
ne postoi drug procesor koj kje gi oslobodi zakluchenite kritichni delovi
Laserska dioda e del od CD-ROM -ot namenet za
Generira laserski snop na svetlina
Lekja e del od digitalna kamera namenet za
Prenesuvanje na svetlosnite signali kon CCD-to
Logichkata adresa 58AB:22FE kaj 8088 normalizirana e:
5ADA:E
Logichkata adresa 69FE:3FA5 kaj 80186 pretvorena vo fizichka dadena vo heksadecimalen sistem e:
6DF85
Maksimalnoto mozhno zabrzuvanje kaj p procesorski sistem e ednakvo na
p
Maksimalnoto mozhno zabrzuvanje kaj povekjeprocesorski sistem se javuva koga programata se deli:
podednakvo na site procesori
Masivnite paralelni sistemi pretstavuvaat
drug pristap na dobivanje pogolema procesirachka mokj|golem broj na povrzani procesori so normalna brzina
Masivnite paralelni sistemi se primenuvaat za problemi koi pobaruvaat intenzivni presmetki vo
razni neinformatichki tehnologii i nauki
Mashinite koi se na sredno nivo vo tri-nivovskiot model gi imaat slednive funkcii:
Interfejs za komunikacija pomegju klientot i nadvoreshnite serveri|Konverzija na protokoli pomegju dvete nivoa|Mapiranja na razlichni querys od eden vo drug vid
Memorii koi ne pobaruvaat napojuvanje za da ja pametat sodrzhinata se:
FLASH|EPROM/ROM
Memorii koi ne pobaruvaat osvezhuvanje na sodrzhinata se:
SRAM|FLASH|EPROM/ROM
Memorii koi pobaruvaat napojuvanje za da ja pametat sodrzhinata se:
DRAM|SRAM
Memorii koi pobaruvaat osvezhuvanje na sodrzhinata se:
DRAM
Memoriskiot prostor kaj distribuiran datotechen sistem e organiziran kako:
postojat povekje nezavisni memoriski edinici koi se na nekoj nachin povrzani megju sebe
Merka za efikasnost na metod za periodichno rasporeduvanje e
Dali garantira metodot deka nieden kraen rok za usluzhuvanje na edna zadacha nema da se prechekori.|Dali zbirot na iskoristenost na procesorot od n zadachi e pomal od totalnata iskoristenost na procesorot.
Merka za efikasnost na metod za periodichno rasporeduvanje kaj Rate Monotonic Scheduling e:
Dali garantira metodot deka nieden kraen rok za usluzhuvanje na edna zadacha nema da se prechekori|Dali zbirot...n zadachi e pomal...
Metodot DelPriority () sluzhi za
ne postoi takov metod
Metodot SetPriority () sluzhi za
promena na prioritetot na nishka
Megju milion kompjuteri vo edna soba i milion kompjuteri niz celiot svet
ima razlika
Mikroprocesorot vgraden vo tastaturata
Konstantno gi proveruva elektronskite kola na kopchinjata
Mikrofonot pretstavuva
Ured za pretvoranje na mehanichkite vibracii vo elektrichni analogni signali
Modelite so red na chekanje
Se chesto priblizhnost na vistinski ( realen ) sistem
Monitorite treba da gi zadovolat slednite baranja
visoka rezolucija|visoka rata na osvezhuvanje||niska emisija|niska radijacija
Monitorot e sostaven od
Katodna cevka
Monitorot mozhe da se bazira na sistem chij del
e katodna cevka|se techni kristali
Mora li da postoi podrshka od kompajlerot za da se iskoristat resursite na privatnite memorii kaj UMA multiprocesorite, zasnovani na magistrala, koi se dodeleni na sekoja CPU edinica za podobruvanje na performansite
Da
Motorot kaj tvrdite diskovi mozhe da se vrti so
10000 vrtezhi vo minuta|5400 vrtezhi vo minuta|7200 vrtezhi vo minuta
Mrezhnite serveri mozhat da bidat
serveri za datoteki|serveri za aplikacii
Mrezhno povrzanite kompjuteri
Mozhat da se koristat za paralelno procesiranje
Multikompjuteri so prakjanje poraki (message-passing multicomputers)
sekoj ima sopstvena memorija|sostaveni se od parovi procesor-memorija|komuniciraat preku brza povrzuvachka mrezha|brzinata na prakjanje poraki e od red na 10-50 mikrosekundi
Multikompjuterite vo sporedba so multiprocesorite se:
polesni za pravenje i poevtini
Multikompjuterite imaat:
blisko povrzani CPU koi ne delat memorija
Multikompjuterite se poznati po drugi iminja, kako
klasteri i Clusters Of Workstations ili COWS
Multikompjuterite
se jako povrzani CPU
Multiprocesor e kompjuterski sistem kade
imame mnozhestvo od procesori i sekoj od niv ima zasebna memorija so koja raboti no postoi ili edna memorija koja ja delat (koristat) site
Multiprocesor so podelena memorija e:
sistem vo koj dve ili povekje CPU edinici ja delat rabotnata memorija
Multiprocesori so zaednichka memorija
teshki se za implementacija|koristat load/store operacii|site pristapuvaat kon edinstvena memorija|brzo komuniciraat (10-50 nanosekundi za pristap)
Multiprocesorite imaat:
site CPU delat zednichka memorija
Multiprocesorite kade eden procesor e odgovoren za raspredeluvanje, obrabotka na V/I i drugi sistemski aktivnosti se
asimetrichni
Multiprocesorite kade sekoj procesor zasebno ja pregleduva redicata na chekanje i od nea izbira proces za izvrshuvanje se
simetrichni
Multiprocesorite kaj koi postoi zaednichka redica na chekanje vo odnos na implementacijata na algoritmi za raspredeluvanje se delat na
simetrichni|asimetrichni
Muroviot zakon kazhuva deka troshocite za kompleksnosta za vgraduvanje komponenti vo integriranite kola se zgolemuvaat skoro __ pati za period od __ god.
2 pati za 1 godina
Muroviot zakon, primenet na performansite na kompjuterskite sistemi, pokazhuva postojan porast na razlikata na performansite na _________ i ___________.
procesorot i memorijata
Na CD-ROM edinicata:
Ne mozhe da se chita DVD diks
Na RAMBUS magistralata mozhe da se adresira
rang od 100 RDRAM memorii
Na grafichkiot adapter se naogja
DA konvertor
Na eden proces mu se dodeluva fiksno mnozhestvo na procesori kaj:
dodeleno (dedicated) rasporeduvanje|banda (gang) rasporeduvanje
Na eden proces se dodeluva eden procesor od vekje alocirani procesori ako
nema slobodni procesori, no ima procesi shto koristat povekje procesori
Na koi nivoa na granularnost mozhe da se vovede paralelizmot:
fino-isitnet paralelizam|sredno-isitnet paralelizam|grubo-isitnet i mnogu grubo-isitnet paralelizam
Na kolku strani mozhe da se zapishuva na CD-ROM-ot?
1
Na kolku strani mozhe da se zapishuva na DVD?
2
Na koj nachin UDP serverot znae so kogo komunicira?
So metodot DatagramPacket.getAddress
Na koj nachin znae serverot so koj kompjuter komunicira pri TCP nachin na komunikacija
So metod Socket.getInetAddress
Na koj nachin mozhe da se implementira paralelna nishka na izvrshuvanje vo Java?
So nasleduvanje na klasata Thread|So implementiranje na interfejsot Runnable
Na koj nachin mozhe da se kerira objekt od tip InetAddress?
So koristenje na metodot InetAddress.getByName(String)
Na koj nachin rasporeduvachot cheka nishka ne troshejkji procesorski resursi?
Koristi metod za proverka na sostojbata na redot
Na koj nachin se implementira POST metodot?
So OutputStream|So URLConnection
Na koja nepreklopena frekfencija odgovara monitor deklariran so 100 Hz preklopena izrazeno vo Hz
50
Na koja nepreklopena frekfencija odgovara monitor deklariran so 120 Hz preklopena izrazeno vo Hz
60
Na koja nepreklopena frekfencija odgovara monitor deklariran so 150 Hz preklopena izrazeno vo Hz
75
Na koja preklopena frekfencija odgovara monitor deklariran so 100 Hz nepreklopena izrazeno vo Hz
200
Na koja tehnika za rasporeduvanje se bazira dedicated scheduling kaj multiprocesorite?
Gang scheduling
Na koja tehnika za rasporeduvanje se bazira dedicated scheduling?
Gang scheduling
Na performansite na sistemot najmnogu vlijae:
Podatochnata magistrala
Na priemniot ispit na Fakultetot za Informatika i Informacioni Tehnologii (FIIT) postavena e relativno lesna zadacha. Zadachata tochno ja reshile site kandidati, taka shto i na vas toa ne vi bi pretstavuvalo problem. Imate procesor koj raboti na 500 MHz i propusten opseg od 40 Mwords/s. Kolkava e razlikata pomegju memoriskata i aritmetichkata latentnost na procesorskiot sistem, ako podatocite shto se obrabotuvaat se 32-bitni?
23
Na priemniot ispit na Fakultetot za Informatika i Informacioni Tehnologii (FIIT) postavena e relativno lesna zadacha. Zadachata tochno ja reshile site kandidati, taka shto i na vas toa ne vi bi pretstavuvalo problem. Imate procesor koj raboti na 800 MHz i propusten opseg od 2360 Mbites/s. Kolkava e razlikata pomegju aritmetichkata i memoriskata latentnost na procesorskiot sistem, ako podatocite shto se obrabotuvaat se 32-bitni?
0
Na priemniot ispit na Fakultetot za Informatika i Informacioni Tehnologii (FIIT) postavena e relativno lesna zadacha. Zadachata tochno ja reshile site kandidati, taka shto i na vas toa ne vi bi pretstavuvalo problem. Imate procesor so propusten opseg od 40 Mwords/s. Razlikata pomegju memoriskata i aritmetichkata latentnost na procesorskiot sistem e 23, a podatocite shto se obrabotuvaat se 32-bitni. Na koja frekvencija raboti procesorot? Odgovorot da se dade vo MHz.
500
Na priemniot ispit na Fakultetot za Informatika i Informacioni Tehnologii (FIIT) postavena e relativno lesna zadacha. Zadachata tochno ja reshile site kandidati, taka shto i na vas toa ne vi bi pretstavuvalo problem. Memoriskata i aritmetichkata latentnost na eden KS se 1.25. Vrz osnova na ovie podatoci da se opredeli realnata brzina na KS izrazena vo MFLOPS?
250
Na sekoj jazol vo hypercube-ot mu e dodelena
d-bitna binarna adresa kade ima d dimenzii
Namotkata e del na DVD so namena da
Upravuva so snopot svetlina kon soodveten radius na diskot
Namotkata za magnetno pole e nameneta za
Upravuvanje na nasochenosta na elektronskiot top
Naponot za napojuvanje na procesorot so tehnologija od 2005-ta godina iznesuva
rang na 1 V
Naredbata Join kako argument ima
Celobrojna vrednost
Naredbite mov bx, 10 i mov ax, [bx] kaj x86 instrukciskoto mnozhestvo se identichni so:
mov ax, [10]
Nachini na spravuvanje so dolgoto vreme na chekanje kaj sistemskite povici se:
Celiot kernel da e so bodovi|Boduvanje na sistemskite povici
Najvazhna merka za performansite na distribiuran datotechen sistem - DFS e
vremeto koe e potrebno za da se odgovori na baranjata na servisot.
Najvazhna merka
vremeto koe e potrebno za da se odgovori na baranjata na servisot.
Najvazhni komponenti na sistem koj opsluzhuva vo realno vreme kaj multiprocesorite se:
operativen sistem|rasporeduvach
Najvazhni komponenti na sistem koj opsluzhuva vo realno vreme se:
operativen sistem|rasporeduvach
Najdobar primer za komunikaciska arhitektura (Communications architecture) kaj distribuiranoto procesiranje e:
TCP/IP protokolot
Najdobro razvien pristap za implementacija na sistemi za distribuirano procesiranje e:
komunikaciski arhitekturi (Communications architecture)
Najednostaven pristap vo reshavanje na problemot so konzistentnost na kesh memoriite kaj klient/server arhitektura e da se primeni:
Tehnika na zakluchuvanje na datoteki (file locking)
Najednostavna organizacija na operativen sistem kaj povekjeprocesorskite sistemi e
sekoj CPU ima svoj operativen sistem
Najednostavnata tehnika za zapishuvanje na modificiranite podatochni blokovi nazad vo glavnata kopija koja se naogja kaj serverot pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access e:
write-through
Najfleksibilnite algoritmi mozhat da bidet izmeneti?
od sistem menadjerot
Ne mozhe da koristime nishki vo programskiot jazik Java
Ne
Nedostatok kaj multikompjuterite so razmena na poraki e
Potrebata programerot da obezbedi eksplicitni povici za razmena na poraki vo svojot kod, shto e popodlozhno na greshki|Podatocite nemozhat da se delat tuku mora da se kopiraat
Nedostatok kaj povekjeprocesorskite sistemi so spodelena memorija e
Potrebata da se vnimava dali kopiite na istite podatoci vo kesh memoriite kaj razlichnite procesori se identichni|Vakvite sistemi poteshko se proshiruvaat
Nedostatok kaj dinamichkoto rasporeduvanje e
nemozhnosta od proshiruvanje na brojot na procesori shtom ednash operativniot sistem kje dodeli procesori na aplikacijata
Nedostatok kaj dinamichkoto rasporeduvanje e
nitu eden od ponudenite odgovori
Nedostatoci vo load sharing pristapot na raspredelba na nishki se:
Dva ili povekje procesori mozhe da izberat ista nishka za izvrshuvanje||Visok stepen na interakcija...context switching...||Site nishki vo ramkite na eden proces nema...|Iskoristenosta na kesh memorijata...
Nedostatoci vo load sharing pristapot na raspredelba na nishki se:
Nishkite koi bile prekinati vo svoeto izvrshuvanje na daden procesor imaat mnogu mali shansi da go prodolzhat izvrshuvanjeto na istiot procesor.
Nedostatoci na deterministichkoto modeliranje se:
Premnogu e specifichen|Rezultatite se odnesuvaat samo za zadadeniot sluchaj
Nedostatoci na dinamichkoto raspredeluvanje se
ne e pogodno za onie aplikacii kaj koi ne mozhe brojot na nishki da se menuva dinamichki
Nedostatoci na flesh memoriite se
ciklusi na izdrzhlivost|gubenje na podatoci po odreden (golem) broj zapishuvanja
Nedostatoci pri master/slave arhitekturata kaj multiprocesorskite sistemi
ako se rasipe master procesorot cel sistem nema da funkcionira|master procesorot mozhe da stane tesno grlo na sistemot
Nedostatoci pri master/slave arhitekturata
ako se rasipe master procesorot cel sistem nema da funkcionira|master procesorot mozhe da stane tesno grlo na sistemot
Nedostatoci pri peer arhitekturata kaj multiprocesorskite sistemi
ovoj pristap go uslozhnuva operativniot sistem
Nedostatoci pri peer arhitekturata
ovoj pristap go uslozhnuva operativniot sistem
Nedostatoci pri statichko raspredeluvanje kaj multiprocesorski sistem:
nekoi od procesorite mozhe da bidat neiskoristeni
Nedostatoci pri statichko raspredeluvanje:
nekoi od procesorite mozhe da bidat neiskoristeni
Nedostatocite na load sharing raspredeluvanje se slednive:
Centralniot red zafakja region od memorijata koj mora da bide pristapen...|Ako site nishki se tretiraat kako opsht bazen na nishki...
Nezavisnost na lokaciite kaj distribuiran datotechen sistem (Location independence) imame koga:
imeto na datotekata nema potreba da se menuva koga fizichkata memoriska lokacija na datotekata e promeneta.
Neka 7 procesi pristignuvaat od 1 sekunda (vo prosek) i neka ima po 14 procesi vo redicata togash:
Prosechnoto vreme na chekanje na sekoj proces e 2 sekundi
Neka vo registarot bp kaj 80x86 procesorskata arhitektura se naogja podatokot 1111h, a vo di 999h. Togash, so instrukcijata mov ax, [bp+di] kje se izvrshi slednoto:
Vo ax kje se vchita 16 biten podatok od adresi SS:1AAA, SS:1AAB
Neka vo registarot bp kaj 80x86 procesorskata arhitektura se naogja podatokot 1111h, a vo di 999h. Togash, so instrukcijata mov ch, 222h [bp+di] kje se izvrshi slednoto:
Vo ch kje se vchita podatokot od adresa SS:1CCC
Neka vo registarot bp kaj 80x86 procesorskata arhitektura se naogja podatokot 111h, a vo di 9999h. Togash, so instrukcijata mov ax, [bp+di] kje se izvrshi slednoto:
Vo ax kje se vchita 16 biten podatok od adresi SS:9AAA, SS:9AAB
Neka vo registarot bp kaj 80x86 procesorskata arhitektura se naogja podatokot 111h, a vo di 9999h. Togash, so instrukcijata mov ch, 222h [bp+di] kje se izvrshi slednoto:
Vo ch kje se vchita podatokot od adresa SS:9CCC
Neka vo registarot bx kaj 80x86 procesorskata arhitektura se naogja podatokot 1111h, a vo di 999h. Togash, so instrukcijata mov bx, cs:4[bp][di] kje se izvrshi slednoto:
Vo bx kje se vchita podatokot od adresa CS:1AAE,
Neka vo registarot bx kaj 80x86 procesorskata arhitektura se naogja podatokot 1111h, a vo si 999h. Togash, so instrukcijata mov al, [bx][si] kje se izvrshi slednoto:
Vo al kje se vchita podatokot od adresa DS:1AAA
Neka vo registarot bx kaj 80x86 procesorskata arhitektura se naogja podatokot 1111h, a vo si 999h. Togash, so instrukcijata mov al,10h[bx+si] kje se izvrshi slednoto:
Vo al kje se vchita podatokot od adresa DS:1ABA
Digitalno sempliran mono signal od 22.1 kHz vo 32768 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
44
Digitalno sempliran mono signal od 22.1 kHz vo 32768 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
44
Digitalno sempliran mono signal od 44.1 kHz vo 16384 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
87
Digitalno sempliran mono signal od 44.1 kHz vo 16384 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
87
Digitalno sempliran mono signal od 44.1 kHz vo 32768 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
87
Digitalno sempliran mono signal od 44.1 kHz vo 32768 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
87
Digitalno sempliran stereo signal od 10 kHz vo 16384 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
40
Digitalno sempliran stereo signal od 10 kHz vo 16384 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
40
Digitalno sempliran stereo signal od 10 kHz vo 32768 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
40
Digitalno sempliran stereo signal od 10 kHz vo 32768 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
40
Digitalno sempliran stereo signal od 22.1 kHz vo 16384 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
87
Digitalno sempliran stereo signal od 22.1 kHz vo 16384 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
87
Digitalno sempliran stereo signal od 22.1 kHz vo 32768 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
87
Digitalno sempliran stereo signal od 22.1 kHz vo 32768 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
87
Digitalno sempliran stereo signal od 44.1 kHz vo 16384 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
173
Digitalno sempliran stereo signal od 44.1 kHz vo 16384 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
173
Digitalno sempliran stereo signal od 44.1 kHz vo 32768 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok?
173
Dizajnot na blagovremenskite OS vo realno vreme se baziraat na dva aspekta povrzani so rasporeduvachot na procesi:
rasporeduvachot mora da vrshi rasporeduvanje po prioritet|namaluvanje na vremeto potrebno za zamena na procesite vo izvrshuvanje (dispatch latency)
Dilacija (dilation) kaj statichkite mrezhi za povrzuvanje kaj multiprocesori e:
maksimalniot broj na vrski koi postojat za eden nod vo „zatvorenata“ mrezha
Dinamichka sekvenca od operacii se narekuva
Proces
Dinamichkoto rasporeduvanje e pristap kade shto
Brojot na nishki vo procesot mozhe dinamichki da bide promenet dodeka procesot se izvrshuva
Dinamichkoto rasporeduvanje:
gi nadminuva nedostatocite na Gang rasporeduvanjeto|gi nadminuva nedostatocite na posvetenoto rasporeduvanje(dedicated processor asignment)
Distribuiran datotechen sistem (Distributed File System - DFS) e
distribuirana implementacija na klasichniot time-sharing model na datotechen sistem, kade povekje korisnici delat datoteki i memoriski resursi.
Distribuiran datotechen sistem (Distributed File System - DFS) e
distribuirana implementacija na klasichniot time
Distribuiran datotechen sistem (Distributed File System - DFS)
pretstavuva zbir na loosely coupled mashini koi se povrzani preku komunikaciska mrezha
Distribuiran datotechen sistem (Distributed File System - DFS)
pretstavuva zbir na loosely coupled mashini koi se povrzani preku komunikaciska mrezha.
Distribuirani sistemi so spodelena memorija koristat idea na
Podelena virtuelna memorija|sekoj procesor izvrshuva razlichna programa i po eden instrukciski potok se generira od sekoja programa kon procesorot shto ja izvrshuva taa programa
Distribuiranite sistemi:
se slabo-vrzani sistemi|se povrzuvaat so WAN mrezhi|sostaveni se od celosni kompjuteri|docnenjeto e od red na 10-50 milisekundi|se koristat na porazlichen nachin od prethodnite
Dokolku e potrebna komunikacija megju procesite vo oblik na drvo, dali vakvata komunikacija mozhe da se mapira vo hiperkocka:
Da
Dokolku imame golema interakcija megju mnozhestvata na procesi shto treba da se sinhroniziraat poefektivno e koristenjeto na:
povekjeprocesorski sistem
Dokolku procesite se nezavisni megju sebe stanuva zbor za:
nezavisen paralelizam
Dokolku se primeni tehnika na zakluchuvanje na datoteki so cel da se zachuva konzistentnosta na keshot kaj klient/server arhitektura
Mozhno e da se namali fleksibilnosta|Mozhno e da se namalat performansite
Dolgiot pristap kon DRAM se razreshuva so
kreiranje na kvadratna shema od redici i koloni na memoriski kletki|so preklopuvanje na pristap kon eden podatok so pristap kon naredniot pobaran
Dupchinjata koi se naogjaat na kjoshovite na disketata se nameneti za
Utvrduvanje dali disketata e dvostrana|Utvrduvanje dali disketata e zashtitena za zapishuvanje
Eden vash kolega vekje podolgo vreme go machi edno prashanje: Dali bi mozhel da ja opredeli efikasnosta na eden dvofunkcionalen procesorski sistem, no bez da mu e poznat brojot na podatoci koi se obrabotuvaat. Toj poagja od pretpostavkata deka bi mozhel da go doznae odgovorot, pod uslov da mu e dadeno zabrzuvanjeto i algoritamot koj se izveduva sekvencijalno. Ako se raboti za algoritam koj presmetuva skalaren produkt i postignuva zabrzuvanje od 1.86, togash dali mozhebi vie kje go dadete tochniot odgovor: kolkava e efikasnosta na sistemot izrazena vo procenti?
95
Eden vash kolega vekje podolgo vreme go machi edno prashanje: Dali bi mozhel da ja opredeli efikasnosta na eden paralelen procesorski sistem, no bez da mu e poznat brojot na podatoci koi se obrabotuvaat. Toj poagja od pretpostavkata deka bi mozhel da go doznae odgovorot, pod uslov da mu e dadeno zabrzuvanjeto i algoritamot koj se izveduva sekvencijalno. Ako se raboti za algoritam koj presmetuva skalaren produkt i postignuva zabrzuvanje od 10.5, togash dali mozhebi vie kje go dadete tochniot odgovor: kolkava e efikasnosta na sistemot izrazena vo procenti?
33||pretstavuvaat mala modifikacija na obichnite preklopeni memorii|se upravuvaat sprema drug chasoven interval
Eden nachin da se izvede affinity scheduling e:
two-level scheduling algoritam
Eden nachin da se kontrolira latentnosta na mrezhata vo sluchaj koga postojano pristapuvame za chitanje/zapishuvanje na datoteki na serverot kaj klient/server arhitektura e
Koristenje na principot na vremenska lokalnost| Koristenje na principot na prostorna lokalnost|Koristenje na lokalni kesh memorii
Eden od atributite na procesot na objektot e procesot so osnoven prioritet, koj mozhe da ima bilo koja vrednost od
0 do 15
Eden od nachinite za imenuvanje na datoteki vo DFS (Distributed File System):
datotekite se imenuvaat kako ednostavna kombinacija na nivnoto host ime i lokalno ime, shto garantira edinstvenotst.
Eden od nachinite za imenuvanje na datoteki vo DFS (Distributed File System):
datotekite se imenuvaat kako ednostavna kombinacija na nivnoto
Eden proces kaj dead-line rapredeluvanje mozhe da se razdeli na:
zadolzhitelen podproces i opcionalen podproces
Eden proces mozhe da se razdeli na:
zadolzhitelen podproces i opcionalen podproces
Edinstven nachin da se proveri efikasnosta na algoritmot e
da se isprogramira|da se pushti da raboti na soodvetniot operativen sistem i vlezni podatoci se vrednosti koi shto postojat vo realnosta
Edinstvenata rabota shto e bitna za real-time aplikaciite e nivnite zadachi (tasks) da bidat startuvani shto e mozhno pobrzo:
Netochno
Edna DRAM kletka se realizira so:
eden tranzistor i eden kondenzator
Edna aplikacija mozhe da se implementira kako:
Mnozhestvo od nishki
Edna od najvazhnite osobini na Message-Passing multikompjuterite e
Skalabilnosta
Edna od povetuvachkite metodi za rasporeduvanje na periodichni zadachi e
Rate Monotonic scheduling
Edna od ubavite osobini na crossbar switch koloto e deka pretstavuva
eden vid neblokirachka mrezha
Edno zatvoranje (embedding) na statichka mrezha za povrzuvanje kaj multiprocesori e sovrsheno ako sekoja vrska od prethodniot oblik postoi vo noviot oblik na mrezhata
Da
Ednoprocesorskite sistemi vo odnos povekjeprocesorskite sistemi imaat
pomala presmetuvachka mokj
Enkoder kaj gluvcheto e
trkalce prikacheno na vrtlivi cilindri|del koj pri vrtenje broi kolku chesto se spojuvaat kontaktite
Efikasnost e relativen odnos pomegju
postignatoto zabrzuvanje i maksimalnoto mozhno zabrzuvanje
Efikasnost kaj povekje-procesorski sistem se belezhi so Ep. Sp e zabrzuvanje na algoritmot, a p maksimalno mozhno zabrzuvanje. Pri vakvi uslovi :
Ep=Sp/p
Efikasnost od 100% znachi deka
site procesori celo vreme rabotele na procesiranjeto
Efikasnosta na p procesorski sistem ima vrednost sekogash:
<=1 Za dedicated scheduling e tochno: Dedicated scheduling e ekstremna forma na gang scheduling|Dedicated scheduling e tehnika na rasporeduvanje sprotivna na load sharing Za dedicated scheduling kaj multiprocesorite e tochno: Dedicated scheduling e ekstremna forma na gang scheduling|Dedicated scheduling e tehnika na rasporeduvanje sprotivna na load sharing Za real-time aplikacii shto koristat complition deadline se koristi ispraznuvanje (preemption)|Se koristi strategija na ispraznuvanje (preemption) Za real-time aplikacii shto koristat starting deadline Ne se koristi ispraznuvanje (preemption)|Se koristi strategija na neispraznuvanje (non-preemption) Za da keshiranjeto dava nekoja pridobivka, toa treba da se primenuva kaj mashini koi imaat ili lokalni diskovi ili golemi main-memory pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access: da be da :) Za da keshiranjeto dava nekoja pridobivka, toa treba da se primenuva kaj mashini koi imaat ili lokalni diskovi ili golemi main-memory pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access: da Za da ne nastane problem koga koristime segmentiranje, se voveduva t.n. normalizirana adresa. Ako segmentot e 100, a ofsetot 9000, togash oblikot na normaliziranata adresa kje bide: Nitu eden od ponudenite odgovori Za da ne nastane problem koga koristime segmentiranje, se voveduva t.n. normalizirana adresa. Ako segmentot e 1111, a ofsetot FFFF, togash oblikot na normaliziranata adresa kje bide: Nitu eden od ponudenite odgovori Za da ne nastane problem koga koristime segmentiranje, se voveduva t.n. normalizirana adresa. Ako segmentot e 1234, a ofsetot 5678, togash oblikot na normaliziranata adresa kje bide: 179B:0008 Za da ne nastane problem koga koristime segmentiranje, se voveduva t.n. normalizirana adresa. Ako segmentot e 800, a ofsetot 8000, togash oblikot na normaliziranata adresa kje bide: 1000:0000 Za da ne nastane problem koga koristime segmentiranje, se voveduva t.n. normalizirana adresa. Ako segmentot e 8000, a ofsetot 800, togash oblikot na normaliziranata adresa kje bide: 8080:0000 Za da ne nastane problem koga koristime segmentiranje, se voveduva t.n. normalizirana adresa. Ako segmentot e 9898, a ofsetot A022, togash oblikot na normaliziranata adresa kje bide: A29A:0002 Za da ne nastane problem koga koristime segmentiranje, se voveduva t.n. normalizirana adresa. Ako segmentot e FF00, a ofsetot 1000, togash oblikot na normaliziranata adresa kje bide: 1000:0000 Za da se podobrat performansite kaj UMA multiprocesorite kaj koi CPU edinicite se povrzani samo so edna magistrala se vrshi: Vgraduvanje na kesh memorija kaj sekoja CPU edinica|Dodeluvanje na privatna memorija na sekoja CPU edinica Za da se pristapi do podatok od tip bajt na adresa 7102h vo podatochniot segment kaj 8086 procesorite so indeksiran adresen nachin mozhe da se napishe: mov si, 2365h i mov al, 4D9Dh[si]|mov di, 7001h i mov dl, [0101h][di] Za da se pristapi do podatok od tip bajt na adresa 9135 dekadno vo podatochniot segment kaj 8086 procesorite so registarski indirekten adresen nachin mozhe da se napishe: mov di, 23AF i mov ah, [di]|mov si, 23AF i mov cl, [si]|mov bx, 23AF i mov al, ds:[bx] Za da se pristapi do podatok od tip bajt na adresa 915Dh vo podatochniot segment kaj 8086 procesorite so bazen-indeksiran adresen nachin (Based-indexed adress mode) mozhe da se napishe: mov bx, 72AFh ; mov di, 1EAEh i mov cl, [bx][di]|mov bx, 62A5h ; mov si, 2EB8h i mov dh, ds:[bx+si] Za da se pristapi do podatok od tip bajt na adresa AABBh vo data segmentot kaj 8086 procesorite so bazen-indeksiran plus pomestuvanje adresen nachin (Based-indexed plus displacement adress mode) mozhe da se napishe: mov bx, 255Dh ; mov si, 852Eh i mov ch, [bx + si + 30h]|mov bp, 562Ah ; mov di, 2311h i mov cl, ds:3180h[bp] [di] Za da se pristapi do podatok od tip zbor na adresa 21930 dekadno vo stek segmentot kaj 8086 procesorite so bazen-indeksiran adresen nachin (Based-indexed adress mode) mozhe da se napishe: mov bx, 12BAh ; mov di, 42F0h i mov cx, ss:[bx][di]|mov bp, 11BBh ; mov di, 43EFh i mov ax, [bp + di] Za da se pristapi do podatok od tip zbor na adresa 26030 dekadno vo stek segmentot kaj 8086 procesorite so indeksiran adresen nachin mozhe da se napishe: mov si, 24AAh i mov ax, ss:4104h[si] Za da se pristapi do podatok od tip zbor na adresa 7102h vo podatochniot segment kaj 8086 procesorite so registarski indirekten adresen nachin mozhe da se napishe: mov di, 7102 i mov ax, [di]|mov si, 7102 i mov cx, [si]|mov bx, 7102 i mov ax, ds:[bx] Za da se pristapi do podatok od tip zbor na adresa BF69h vo kod segmentot kaj 8086 procesorite so bazen-indeksiran plus pomestuvanje adresen nachin (Based-indexed plus displacement adress mode) mozhe da se napishe: mov bx, 35EBh ; mov si, 65AAh i mov cs:cx, [bx][si][23D4h]|mov bp, 74CDh ; mov di, 22ACh i mov ax, cs:27F0h[bp] [di] Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 10 kHz vo 16384 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 1 min. mono zvuchen zapis: 1200000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 10 kHz vo 16384 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 1 min. stereo zvuchen zapis: 2400000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 10 kHz vo 16384 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 2 min. mono zvuchen zapis: 2400000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 10 kHz vo 16384 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 2 min. stereo zvuchen zapis: 4800000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 10 kHz vo 32768 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 1 min. mono zvuchen zapis: 1200000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 10 kHz vo 32768 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 1 min. stereo zvuchen zapis: 2400000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 10 kHz vo 32768 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 2 min. mono zvuchen zapis: 2400000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 10 kHz vo 32768 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 2 min. stereo zvuchen zapis: 4800000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 22.1 kHz vo 16384 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 1 min. mono zvuchen zapis: 2652000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 22.1 kHz vo 16384 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 1 min. stereo zvuchen zapis: 5304000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 22.1 kHz vo 16384 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 2 min. mono zvuchen zapis: 5304000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 22.1 kHz vo 16384 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 2 min. stereo zvuchen zapis: 10608000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 22.1 kHz vo 32768 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 1 min. mono zvuchen zapis: 2652000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 22.1 kHz vo 32768 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 1 min. stereo zvuchen zapis: 5304000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 22.1 kHz vo 32768 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 2 min. mono zvuchen zapis: 5304000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 22.1 kHz vo 32768 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 2 min. stereo zvuchen zapis: 10608000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 44.1 kHz vo 16384 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 1 min. mono zvuchen zapis: 5292000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 44.1 kHz vo 16384 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 1 min. stereo zvuchen zapis: 10584000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 44.1 kHz vo 16384 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 2 min. mono zvuchen zapis: 10584000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 44.1 kHz vo 16384 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 2 min. stereo zvuchen zapis: 21168000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 44.1 kHz vo 32768 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 1 min. mono zvuchen zapis: 5292000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 44.1 kHz vo 32768 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 1 min. stereo zvuchen zapis: 10584000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 44.1 kHz vo 32768 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 2 min. mono zvuchen zapis: 10584000 Za dobivanje zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 44.1 kHz vo 32768 nivoa. Kolku memorija izrazeno vo bajti e potrebno za 2 min. stereo zvuchen zapis: 21168000 Za dobivanje kvaliteten zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 44.1 kHz vo 16356 nivoa. Kolku memorija e potreba za 1 min. stereo zvuchen zapis: 10584000 bajti Za dobivanje kvaliteten zvuchen zapis e potrebno digitalno sempliranje od 44.1 kHz vo 16356 nivoa. Kolku memorija e potreba za 3 min. stereo zvuchen zapis: 31752000 Za edna slika so rezolucija 1280x1024 vo 16,7M nijansi e potrebno: 4MB podatoci Za edna slika so rezolucija 1280x1024 vo 64K nijansi e potrebno: 3MB podatoci Za zadachite (tasks) na real-time aplikaciite najbitno e Da bidat startuvani vo najoptimalniot moment, nitu prerano nitu predocna Za kolku pati se zgolemuvaat parametrite spored Muroviot zakon za 3 godini? 4 pati Za koja od zadachite ne e zadolzhitelno da zavrshi vo svojot rok? Lesna real-time zadacha Za povtorno startuvanje na proces koj se izvrshuva dolgo podobro e da: Se startuva na istiot procesor na koj bil startuvan prethodno Za pristapot do podatoci kaj DRAM vazhi prvo: se izveduva pristap kon redica|vtoro: se izveduva pristap kon kolona||najchesto se koristi preklopuvanje na pristapite Za procesorite od serijata Pentium 2, 3 i 4 vazhi: gi preveduvaat CISC x86 instrukcii vo RISC instrukcii koi gi izveduvaat Za formiranje slika vo boja se koristat 3 elektronski snopa za boite crvena, zelena i sina Za shto se koristi to level scheduling algoritmot: Za startuvanje proces na naredniot procesor Za shto sluzhi deterministichkoto modeliranje ? Za opishuvanje na algoritmite za rasporeduvanje na procesorot.|Za analiziranje i dokazhuvanje na odredeni trendovi.|Za naogjanje na algoritam za rasporeduvanje vo sluchaj koga koristime postojano isti programi. Zabrzuvanje e relativen odnos pomegju vreminjata na izveduvanje na razgleduvan i referenten algoritam Zabrzuvanje kaj povekjeprocesorski sistem se odreduva so: (H+G)/(H/p + G) || Sp = T1 / Tp Zadachite vo realno vreme koi mora da go ispolnat svojot rok se : hard zadachi vo relno vreme Zadachite vo realno vreme mozhe da se podelat na: hard zadachi vo relno vreme|soft zadachi vo relno vreme Zaednichkata redica na chekanje vo odnos na zasebna redica na chekanje za sekoj procesor kaj multiprocesorskite sistemi e podobra implementacija Zaednichkata redica na chekanje vo odnos na zasebna redica na chekanje za sekoj procesor kaj povekjeprocesorskite sistemi e podobra implementacija Zakonitosta kaj zakonot na Mashron vazhi od postavuvanjeto se do denes, samo se namaluva tempoto na Zakonitosta na Muroviot zakon vazhi od postavuvanjeto se do denes, samo se namaluva tempoto na porast Zakonitosta na vtoriot Murov zakon vazhi Zakonot na Amdal se odnesuva na ___ goleminata na zabrzuvanjeto kaj povekjeprocesorskite sistemi Zakonot na Amdal tvrdi deka so dodavanje na procesori, performansite kje rastat, no, sepak, postoi gorna granica na zasituvanje Zakonot na Virt se odnesuva na ___ odnosot na kompleksnosta na softverot i hardverot Zakonot na Gustafson se odnesuva na ___ goleminata na zabrzuvanjeto kaj povekjeprocesorskite sistemi Zakonot na Mashron kazhuva deka cenata na kompjuterot od sonishtata vo bilo koj moment iznesuva $____. 5000 Zakonot na Mashron se odnesuva na cenata na kompjuterot od sonishtata Zakonot na Mashron vazhi i sega, no vo izmeneta forma|vazhi i sega, no cenata na kompjuterot od sonishtata poslednite godini e neshto pomala Zakonot na Mashron, kako shto e originalno objaven, glasi cenata na kompjuterot od sonishtata vo bilo koj moment iznesuva $5000|cenata na kompjuterot od sonishtata e nepromenliva vo bilo koj moment Zakonot na Metkalf se odnesuva na ___ vrednosta na mrezhata Zakonot na Mur glasi troshocite za kompleksnosta za vgraduvanje komponenti vo integriranite kola se zgolemuvaat skoro dvojno sekoja godina Zakonot na Mur se odnesuva na ___ dvojnoto zgolemuvanje na ekonomskite parametri Zakonot na Rok glasi cenata na poluprovodnichkata tehnologija se zgolemuva skoro dvojno za period od 4 godini Zakonot na Rok kazhuva deka cenata na poluprovodnichkata tehnologija se zgolemuva __ pati za period od 4 godini. 2 Zakonot na Rok kazhuva deka cenata na poluprovodnichkata tehnologija se zgolemuva __ pati za period od __ god. 4 pati za 2 godini Zakonot na Rok kazhuva deka cenata na poluprovodnichkata tehnologija se zgolemuva dvojno za period od __ godini. 4 Zakonot na Rok se odnesuva na ___ cenata za razvoj na nov produkt|porast Zapishuvanjeto vo FRAM se postignuva so formiranje na elektrichnoto pole i prevrtuvanje na feroelektrichniot domen Zapishuvanjeto vo MRAM se postignuva so doveduvanje struja do sekoja feromagnetna kletka i formiranje magnetno pole Zapishuvanjeto vo Ovonik memorija se postignuva so zagrevanje do tochka na topenje i ladenje do amorfna ili kristalna sostojba Zapishuvanjeto vo flesh memoriite se sveduva na dve aktivnosti, od koi prvata e praznenje na napojuvanjeto na lebdechkite porti, a vtorata e programiranjeto na kjeliite so dodavanje elektroni vo lebdechkite porti Zvuchnikot pretstavuva Ured koj analognite elektrichni signali gi pretvora vo mehanichki siganli Zgolemeniot broj na protechni stepeni ne gi zgolemuva performansite linearno poradi vremeto za podiganje na rabot na sistemskiot takt|vremeto za propagiranje na sistemskiot takt Zgolemuvanjeto na rabotnata frekfencija na glavniot procesor e eden od nachinite za postiganje pogolema brzina tochno Zgolemuvanjeto na rabotnata frekfencija na glavniot procesor e proces koj e fizichki ogranichen do odredeno nivo|zavisi od brzinata na elektrichniot signal Znameto kaj pametna raspredelba sluzhi: Procesot da dade do znaenje deka e vo spin lock i drugite da chekaat Zoshto e bavno chitanjeto kaj FRAM? sekoe chitanje na podatok go brishe podatokot|sekoe chitanje na podatok se prosleduva so zapishuvanje Zoshto e nefleksibilna statichkoto tabelarnata raspredelba Poradi chestite promeni Zoshto kaj DRAM e potreben proces na osvezhuvanje? poradi kapacititetot i induktivnosta na maliot kondezator se sluchuva brzo praznenje Zoshto pokraj mozhnosta za definiranje na nishka so nasleduvanje na Thread, napraven e mehanizmot za definiranje na nishka so implementacija na Runnable? Za da mozhe da se kreira nishka od postoechka klasa (so nasleduvanje) Ideja za zgolemuvanje na presmetuvachkata brzina e: upotreba na povekje procesori za reshavanje na eden problem|upotreba na povekje kompjuteri za reshavanje na eden problem Izgubeni procesorski ciklusi se javuvaat kaj pristapot na kruzhenje (spin)|pristapot na zamena (switch) Ima dva pristapi, nachini, so pomosh na koi se utvrduva validnosta na podatocite kaj keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access i toa: klientski iniciran pristap| serverski iniciran pristap Ima dva pristapi, nachini, so pomosh na koi se utvrduva validnosta na podatocite kaj keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access i toa: klientski iniciran pristap|serverski iniciran pristap Ima dva pristapi, nachini, so pomosh na koi se utvrduva validnosta na podatocite kaj keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access i toa: serverski iniciran pristap|klientski iniciran pristap Imanjeto dva CPU znachi: tie mora da se sinhroniziraat so cel da se izbegnat race conditions Implementacijata e mnogu skapa poradi kodiranjeto na algoritmot|pushtanjeto na algoritmite vo opteg Implementacijata e mnogu skapa Instrukciskiot potok se odnesuva na: procesorot Internetot pridonesuva vo implementacija na paralelnite sistemi tochno Iskoristenost na povekje procesorski sistem e relativen odnos pomegju brojot na operacii za razgleduvaniot algoritam i brojot na operacii shto praktichno mozhe da se izvede Kade prikacheno Za zadachata koja momentalno se izvrshuva Kade se mozhni primeni na FRAM memoriskite chipovi? vgradeni procesori (embedded processors)|mikrokontroleri Kakva e vrskata pomegju prioritetite i vremeskite delovi kaj time-sharing: kolku povisok prioritet, tolku pomal vremeski del|kolku pomal prioritet, tolku e pogolem vremenskiot del Kakvo e raspredeluvanjeto kaj ednoprocesorski sistemi: ednodimenzionalno Kakvo raspredeluvanje koristi Solaris 2: prioritetno bazirano raspredeluvanje Kako W2k (windows 2000) go vrshi rasporedot na izvrshuvanje: Preku algoritam baziran iskluchivo na prioritet Kako W2k(windows 2000) go vrshi rasporedot na izvrshuvanje: Preku algoritam baziran iskluchivo na prioritet Kako glasi Amdaloviot zakon: maksimalnoto mozhno zabrzuvanje kaj povekje-procesorski sistemi e sekogash ogranicheno bez razlika na brojot na upotrebeni procesori Kako glasi Gustafsonoviot zakon: maksimalnoto mozhno zabrzuvanje kaj povekje-procesorski sistemi mozhe da dobie vrednost proporcionalna so brojot na procesori samo ako brojot na podatoci narasne dovolno golem Kako del od nauchniot tim za procenka na efikasnosta na algoritmite i kompjuterskite sistemi, dodelena vi e zadacha od koja zavisi vasheto rabotno mesto. Imate dva kompjuterski sistemi, edniot e dvoprocesorski povekjefunkciski sistem, a drugiot e paralelen procesorski sistem. Od vas se bara da utvrdite koj sistem bi go koristele za obrabotka na 32 podatoci procesirajkji algoritam za skalaren produkt, odnosno koj od dvata sistemi e poefikasen za izvrshuvanje na taa presmetka. Odgovorot treba da se navede kako odnos megju efikasnostite na sistemite, t.e. velichinata koja karakterizira kolku edniot sistem e podobar od drugiot(so zaokruzhuvanje na dve decimali). 2.94 Kako eden od chlenovite amateri na ekipata Benchmark 2002 doverena vi e zadacha vo koja od vas se bara da go opredelite propusniot opseg na kompjuterski sistem chij procesor raboti na 1GHz , dodeka pak negovata realna brzina iznesuva 100 MFLOPS , a podatocite shto se obrabotuvaat se 32-bitni. Vashiot rezultat izrazen vo Mwords/s so dve decimali e: 333.33 Kako eden od chlenovite amateri na ekipata Benchmark 2002 doverena vi e zadacha vo koja od vas se bara da ja opredelite memoriskata latentnost na kompjuterski sistem chij procesor raboti na 1 GHz , dodeka pak negovata realna brzina iznesuva 100 MFLOPS , a podatocite shto se obrabotuvaat se 32-bitni. Vashiot rezultat izrazen vo ns e : 3 Kako edinica za granularnost se zema: odnosot pomegju vremeto na procesiranje i vremeto na komunikacija Kako zvuchnata kartichka gi reproducira MIDI zvuchnite datoteki? DSP procesorot za soodvetniot instrument pobaruva informacii od wavetable|Soodvetniot instrument se sintetizira so FM sintetiziranje Kako raste vrednosta na mrezhata spored zakonot na Metkalf? so kvadratot na brojot na korisnici Kako se vika del od jadroto na Windows 2000 koj e zadolzhen za raspredelbata: Dispatcher Kako se vika procesot pri koj nishkite mozhe dobrovolno da ja odstapuvaat kontrolata vrz procesorot na drugi nishki Kooperativen multitasking Kako se komunicira preku klasata Socket? Preku Stream-ovi Kako se menuva prioritetot na rasporeduvachot vo odnos na drugite nishki? Niedno od navedenite Kako se ogranizirani prioritetite vo W2K : Vo dve grupi,klasi Kako se ogranizirani prioritetite vo W2K: Vo edna grupa|Vo dve grupi, klasi Kako se odreduva dali nekoe od dupchinjata vo kjoshovite na disketata se otvoreni? So fotoosetliva dioda i svetlosna dioda Kako se razdvojuva HTTP hederot od teloto na dokumentot? So prazna linija Kakov vid na kompjuterski sistemi se onie KS koi kako dodatok na glavniot procesor sodrzhat matematichki ili slichni koprocesori? Se eden vid na povekjefunkciski sistemi Kakov kompjuterski sistem e prikazhan na slikata SISD Kakov prioritet dobivaat nishkite pri kreiranje Standarden Kakofonijata, kako ogranichuvachki faktor za vrednosta na mrezhata se pojavuva koga komunikacijata na korisnicite stanuva kompleksna za sledenje Kapacitetot na memoriite vo integriranite kola spored tehnologijata vo 2005-tata godina e? vo rang na 8 Gb Karakteristiki na CISC procesorite (kompjuterski sistemi) se: Povekje operaci na ponisko nivo|Zbogateno instrukcisko mnozhestvo|Kompletno instrukcisko mnozhestvo Karakteristiki na RISC procesorite (kompjuterski sistemi) se: Pomalku operacii na ponisko nivo|Reducirano instrukcisko mnozhestvo Kaj 80386 procesorite registarot esp ne smee da se koristi kako: Indeksen registar Kaj 8086 najvazhni specijalni primeni na cx registarot se: Chuvanje na podatoci pri broenje na karakterite vo eden string|Chuvanje podatoci za broj na iteracii vo ciklus Kaj 8086 najvazhni specijalni primeni na dx registarot se: Go chuva prenosot od odredeni aritmetichki operacii|Gi chuva V/I adresi pri pristapi na podatoci na V/I magistrala Kaj 80x86 linijata na procesori adresnata magistrala na vlezno-izleznite edinici e: So mozhnost za 65536 razlichni adresi || 16 bitna so posebni kontrolni linii Kaj CD-ROM – ovite, podatocite se chitaat so Laserski zrak Kaj CISC procesorite : Nieden od ponudenite odgovori Kaj Crossbar switch koloto, dokolku horizontalnata linija i veritkalnata linija ne se povrzani prekinuvachot vo taa tochka e otvoren Kaj Crossbar switch koloto, dokolku horizontalnata linija i veritkalnata linija se povrzani prekinuvachot vo taa tochka e zatvoren Kaj Message-Passing multikompjuterite? Podatocite mora da se kopiraat Kaj NUMA multiprocesorite e tochno deka: Site procesori mozhat da go adresiraat celiot m. prostor.|NUMA procesorite imaat razlichno vreme na chitanje na lokalnite i oddalechenite memoriski zborovi. Kaj NUMA multiprocesorite koj del od adresata podeleni od nivnata MMU pokazhuva vo koj jazol se naogja pobaruvanata memoriska adresa Node Kaj NUMA multiprocesorite koj del od adresata podeleni od nivnata MMU pokazhuva vo koj jazol se naogja pobaruvanata memoriska adresa? Node Kaj NUMA multiprocesorite koj del od adresata podeleni od nivnata MMU pokazhuva vo koja kesh linija treba da se proveri dali memoriskiot blok e keshiran ili ne? Block Kaj NUMA multiprocesorite pristapot do oddalechenite (remote) memoriski moduli se odviva preku naredbite: LOAD|STORE Kaj NUMA multiprocesorite pristapot do oddalechenite (remote) memoriski moduli se odviva preku naredbite: LOAD|STORE Kaj NUMA multiprocesorite, nivnata MMU edinica LOAD instrukcijata ja deli na kolku delovi? Tri – node, block, offset Kaj NUMA multiprocesorite, nivnite sostavni CPU-a se povrzuvaat preku: Interkonektirachka mrezha – Interconnection network Kaj RISC procesorite : Patekite po koi se dvizhat podatocite i instrukciite se odvoeni i vgradena e zasebna kesh memorija|Patekite po koi se dvizhat podatocite i instrukciite se odvoeni|Vgradena e zasebna kesh memorija Kaj RMS (Rate Monotonic scheduling), povisok prioritet na periodichna zadacha znachi Poniska perioda|Povisoka rata Kaj RMS (Rate Monotonic scheduling), so zgolemuvanje na ratata t.e. so namaluvanje na periodata na zadachata prioritetot Se zgolemuva|Se menuva Kaj RMS, neravenstvoto C1/T1+C2/T2+…+Cn/Tn<=1 znachi Deka sumata na iskoristenostite na poedinechnite zadachi e sekogash pomala ili ednakva od 1|Deka sumata na iskoristenostite...maksimalnata iskoristenost Kaj Rate Monotonic Scheduling najvisok prioritet se dodeluva na zadachata so: Najkratok period||Najmala rata Kaj UMA multiprocesorite zasnovani na bus (magistrala) arhitektura e tochno deka: Site CPU edinici i memoriski moduli se povrzani megju sebe so magistrala Kaj UMA multiprocesorite zasnovani na bus(magistrala) arhitektura e tochno deka: Site CPU edinici i memoriski moduli se povrzani megju sebe so magistrala Kaj UMA multiprocesorite zasnovani na magistrala dali postojat nekoi tehniki so koi mozhe da se reducira soobrakjajot na magistralata Da Kaj UMA multiprocesorite kaj koi CPU edinicite i memoriskite moduli se povrzani samo so edna magistrala e tochno deka E sostaven od 2-3 CPU edinici Kaj UMA multiprocesorite kaj koi CPU edinicite i memoriskite moduli se povrzani samo so edna magistrala koga nekoja CPU edinica pobaruva podatok od podelenata memorija, no magistralata e zafatena: CPU edinicata cheka dodeka da se oslobodi magistralata za prenos na podatok Kaj Windows 2000, konecot selektiran da se izvrshuva nema da prestane da se izvrshuva dodeka: Ne e prekinat od nekoj drug koj ima pogolem prioritet|Ne zavrshi|Vremeto dodeleno zavrshi Kaj Windows 2000, konecot selektiran da se izvrshuva kje prestane da se izvrshuva ako e prekinat od nekoj drug koj ima pogolem prioritet: Da Kaj crossbar prekinuvachot ne mozhe da se sluchi nekoj procesor da cheka za da chita/zapishuva od/vo memorija Kaj dedicated processor assignment pristapot na raspredelba na nishki: Na sekoja programa i se dodeluvaat onolku...|Dodeluvanjeto na nishki vazhi vo tekot na celoto...|Za realizacija se koristi eden opsht bazen od procesori koi se slobodni Kaj dynamic scheduling pristapot na raspredelba na nishki: Brojot na nishki od koi se sostoi procesot mozhe da se menuva za vreme na negovoto izvrshuvanje Kaj gang scheduling na shto se raspredeluva grupa od povrzani nishki od dadena aplikacija: Na mnozhestvo od procesori Kaj gang sharing pristapot na raspredelba na nishki: Mnozhestvo od nishki koi se srodni...|Namalena e verojatnosta da nastane prekin...|Dodeluvanjeto na nishki... 1:1 relacija Kaj interlaced monitori se osvezhuva Sekoja vtora redica Kaj load sharing pristapot na raspredelba na nishki: Se koristi edna globalna redica na chekanje za site nishki koi se podgotveni za izvrshuvnje|Nema dodeluvanje...procesori| Sekoj sloboden...redica na chekanje Kaj load sharing raspredelbata razlikata pomegju Smallest number of threads first i Preemptive smallest number of threads first e toa shto kaj Preemptive smallest number of threads first: Ako pristigne zadacha odnosno proces so pomal broj nishki od onoj koj momentalno se izvrshuva, izvrshuvanjeto na ovie nishki e prekinato i prednosta ja imaat nishkite na noviot proces Kaj Amdaloviot zakon se pretpostavuva beskonechen (ogromen) broj na procesori Kaj Simetrichnite Multiprocesori OS se deli na kritichni regioni so privatni mutex Kaj Simetrichnite Multiprocesori, dve ili povekje CPU mozhat istovremeno da pristapat do ista tabela ne mozhe Kaj Simetrichnite Multiprocesori, dve ili povekje CPU mozhat istovremeno da go koristat OS mozhe Kaj Simetrichnite Multiprocesori, dve ili povekje CPU mozhat istovremeno da pristapat do ista tabela mozhe Kaj Simetrichnite Multiprocesori, problemot so nemozhnosta za istovremeno izvrshuvanje na kodot na OS, se reshava so mutex Kaj Simetrichnite Multiprocesori,problemot so nemozhnosta za istovremeno izvrshuvanje na kodot na OS, se reshava so mutex Kaj asimetrichnite multiprocesori gospodarot e odgovoren za raspredeluvanjeto, a slugite samo go izvrshuvaat kodot tochno Kaj asimetrichnite multiprocesori postoi eden procesor koj e odgovoren za raspredeluvanje Kaj grubo - isitnet i mnogu grubo - isitnet paralelizam sinhronizacija e potrebna na: krupno nivo Kaj grubo-isitnet i mnogu grubo-isitnet paralelizam potrebna e: mala promena na softverot Kaj grubo-isitnet i mnogu grubo-isitnet paralelizam sinhronizacija e potrebna na: krupno nivo Kaj dinamichko raspredeluvanje kaj multiprocesorite sekoja aplikacija gi koristi procesorite od svojata grupa za da izvrshi podmnozhestvo od svoite zadachi Kaj dinamichko raspredeluvanje kaj multiprocesorite na edna nishka i se dodeluva eden procesor|na eden proces mu se dodeluva mnozhestvo procesori Kaj dinamichko raspredeluvanje na edna nishka i se dodeluva eden procesor|na eden proces mu se dodeluva mnozhestvo procesori Kaj dinamichkoto rasporeduvanje ako del od baranjata na aplikacijata ne mozhat da bidat zadovoleni aplikacijata cheka se dodeka ne se oslobodi nekoj procesor|aplikacijata cheka se dodeka ne se namalat baranjata na aplikacijata Kaj dinamichkoto rasporeduvanje ako nema slobodni procesori i site procesi koristat po eden procesor, togash nov proces se stava vo red za chekanje Kaj dinamichkoto rasporeduvanje ako site procesi koristat barem po eden proces, togash oslobodenite procesori se dodeluvaat na procesite vo redot FCFS|FIFO Kaj dinamichkoto rasporeduvanje aplikacijata e odgovorna za grupiranjeto na podmnozhestva od konci|koe podmnozhestvo od konci da se izvrshi Kaj dinamichkoto rasporeduvanje kaj multiprocesorite, na eden proces se dodeluva dinamichko mnozhestvo na procesori Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga edna aplikacija pobaruva eden ili povekje procesori ako ima slobodni procesori se dodeluvaat za da se zadovoli baranjeto|ako nema sloboden procesor i ako aplikacijata e nova togash i se dodeluva procesor koj prethodno se odzema od nekoja druga aplikacija koja ima alocirano povekje od eden procesor Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga edna nova aplikacija pobaruva eden ili povekje procesori, a slobodni procesori nema na aplikacijata i se dodeluva procesor odzemen od aplikacija momentalno alocirana na povekje procesori Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga edna nova aplikacija kje pobara eden ili povekje procesori, togash ako ima slobodni procesori: se dodeluvaat za da se zadovoli baranjeto Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga nova aplikacija (proces) kje pobara procesor, togash ako nema slobodni procesori: ako site procesi imaat alocirano samo po eden procesor, se cheka vo red|se zema eden procesor od proces koi ima alocirano povekje procesori i se dodeluva na novata aplikacija Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga kje se oslobodat eden ili povekje procesori ako ima procesi bez procesori togash slobodnite procesori se dodeluvaat na procesite po principot FCFS Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga kje se oslobodat eden ili povekje procesori ako ima procesi bez procesori togash se pregleduva redicata od nezadovoleni baranja za procesori|na sekoj proces(aplikacija) koj nema alocirani procesori mu se dodeluva po eden procesor Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga kje se oslobodat nekoi procesori, togash na proces shto e vo red za chekanje i koj nema nitu eden dodelen procesor mu se dodeluva po eden od oslobodenite procesori Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga kje se oslobodat nekoi procesori, togash na sekoj proces shto e vo red za chekanje i koj nema nitu eden dodelen procesor mu se dodeluva po eden procesor Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga kje se oslobodat procesori, togash tie: se dodeluvaat na drugi procesi od redica na chekanje Kaj dinamichkoto rasporeduvanje na eden proces se dodeluva eden procesor od vekje alocirani procesori ako nema slobodni procesori, no ima procesi shto koristat povekje procesori Kaj dinamichkoto rasporeduvanje nov proces se stava vo red za chekanje ako nema slobodni procesori i site procesi koristat po eden procesor Kaj dinamichkoto rasporeduvanje operativniot sistem e odgovoren za: rasporeduvanje na procesorite pomegju procesite Kaj dinamichkoto rasporeduvanje procesorite se dodeluvaat na procesite dinamichki Kaj dinamichkoto rasporeduvanje se koristi FCFS Kaj dinamichkoto rasporeduvanje, na eden proces se dodeluva fiksno mnozhestvo na procesori tochno Kaj distribuirani podatochni sistemi na niskite nivoa kopiite treba da se razlikuvaat edna od druga so: razlichni nisko nivovski iminja Kaj distribuiranite operativni sistemi (Distributed operating systems) koi se upotrebuvaat za distribuirano procesiranje: distribuiraniot operativen sistem pretstavuva zaednichki operativen sistem za mrezhata od kompjuteri Kaj eden paralelen algoritam ne sekogash site delovi mozhe da se paraleliziraat Kaj ednoprocesorskite sistemi krajnata cel e: shto povekje da se iskoristi sekoj poseben procesor Kaj ednoprocesorskite sistemi ne se upotrebuva pristapot na kruzhenje (spin)|se upotrebuva pristapot na zamenuvanje (switch) Kaj integriranoto kolo za eden procesor najmalku energija se osloboduva vo delot za kontrolna logika Kaj integriranoto kolo za eden procesor najmnogu energija se osloboduva vo delot za prenesuvanje signali na sistemskiot chasovnik Kaj klasterite najchesto se koristi komunikaciska mrezha od tip Ethernet Kaj komunikaciski arhitekturi (Communications architecture) koi se upotrebuvaat za distribuirano procesiranje: sekoj kompjuter mozhe da ima svoj operativen sistem|sekoj kompjuter mora da komuniciraat preku eksplicitni referenci so drugite kompjuteri Kaj koj metod za rasporeduvanje vo zhivo na periodichni zadachi prioritet se dodeluva spored goleminata na periodot na zadachata? Deadline Scheduling Kaj koj metod za rasporeduvanje vo zhivo na periodichni zadachi prioritet se dodeluva spored goleminata na ratata na zadachata? Deadline Scheduling Kaj koj metod za rasporeduvanje vo realno vreme na periodichni zadachi prioritetite se dodeluva spored goleminata na ratata na zadachata? Rate Monotonic Scheduling Kaj koj metod za rasporeduvanje vo realno vreme na periodichni zadachi prioritetite se dodeluvaat spored goleminata na periodot na zadachata? Rate Monotonic Scheduling Kaj mrezhnite operativni sistemi (Network operating systems) koi se upotrebuvaat za distribuirano procesiranje: sekoj kompjuter ima svoj privaten operativen sistem, dodeka mrezhniot operativen sistem e dodatok koj ovozmozhuva interakcija so serverite Kaj multi procesorot raspedeluvanjeto e: dvodimenzionalno Kaj multikompjuterite pobezbedno e vleznite paketi da se skaldiraat: vo privatna RAM memorija na interfejs plochata Kaj multiprocesor so dinamichko raspredeluvanje sekoja aplikacija gi koristi procesorite od svojata grupa za da izvrshi podmnozhestvo od svoite zadachi Kaj multiprocesorite postojat algoritmi za raspredeluvanje da, i tie se poslozheni od algoritmite kaj ednoprocesorite Kaj multiprocesorite so dedicated scheduling za vremetraenje na izvrshuvanje na programata sekoja programa dodeluva broj na procesori, ednakov na brojot na nishkite vo programata Kaj multiprocesorite so dedicated scheduling koga programata zavrshuva procesorite se vrakjaat vo sostojba za eventualno dodeluvanje na nekoja druga programa Kaj multiprocesorite so dedicated scheduling se postavuva problemot na alociranje na procesorite Kaj multiprocesorite so dedicated scheduling Nema multiprogramiranje na procesorite Kaj multiprocesorite so zasebna redica na chekanje za sekoj procesor eden procesor mozhe podolgo vreme da bide neaktiven|eden procesor mozhe da bide postojano vreme zafaten|performansite se poloshi otkolku kaj multiprocesori so zaednicha redica na chekanje Kaj multiprocesorite so posveteno rasporeduvanje Nema multiprogramiranje na procesorite Kaj multiprocesorot treba: koj proces da se izvrshuva i na koj procesor Kaj multiprocesorot hardverskata implementacija vo koja se povrzuvaat n procesori so k memorii e crossbar prekinuvach (crossbar switch) Kaj multiprocesorski sistem so N procesori (N-1) nishkite so visok prioritet se sekogash aktivni i tie se izvrshuvaat na N-1 procesori Kaj multiprocesorski sistem so spodelena memorija virtuelnata adresa se preveduva vo realna so? TLB Kaj multiprocesorski sitem so spodelena memorija ima? Ednoadresen prostor Kaj multiprocesorskiot sistem so peer arhitektura operativniot sistem mozhe da se izvrshuva na bilo koj procesor...globalnata redica (bazenot) Kaj multiprocesorskite sistemi efikasnosta se zgolemuva so: nieden od ponudenite odgovori Kaj nekoi sistemi procesite doagjaat nepovrzani a kaj drugi grupirani. Dali ova vlijae na kompliciranjeto: Da Kaj operativniot sistem Linux koga FIFO konec e podgotven i ima najvisok prioritet od drugite momentalno izvrshlivi konci togash koj konec se izvrshuva prv: Se izvrshuva konecot so najvisok prioritet|Ako ima povekje konci so najvisok prioritet togash se izvrshuva onoj shto najvishe chekal Posted by Dipset at 6:36 AM 1 MKM, PDP & MOS 60 Hz rata na osvezhuvanje znachi deka snopot na svetlina pominuva 60 pati vo sekunda niz celiot ekranot|pominuva 60 pati vo sekunda preku edna linija od ekranot 80188 ima: 8 bitna podatochna magistrala 80586 ima: 64 bitna podatochna magistrala i 32 bitna adresna magistrala 8086 ima: osum 16-bitni opshtonamenski registri|osum 8-bitni opshtonamenski registri||16 bitna podatochna i 20 bitna adresna magistrala ACPI e nachin za ostvaruvanje na sistem za zashteda na energija ADC generira Digitalni signali za slikata ADC e del od digitalna kamera namenet za Generiranje digitalnite signali za slikata ADC isprakja signali do DSP ADC pretstavuva Ured koj elektrichnite analogni signali gi pretvora vo elektrichni digitalni signali ASCII kod generira BIOS ATX e dizajn na osnovna plocha i kutija za kompjuter Ako feasibility analizata e izvedena sistemot probuva da se zapoznae so site deathliness (mrtvi linii) i da go otfrli koj bilo staruvan proces chija deathlines (mrtvi linija) nedostasuva. BIOS-ot ima namena da go isprati kodot do RAM memorijata BIOS-ot ima namena da go prochita kodot od Baferot Broadcast e: prenos na podatoci|proces koga povekje procesori pristapuvaat kon isti podatoci od edna memoriska edinica CCD (Charge Coupled Device) e del od digitalna kamera namenet za Generiranje dvodimenzionalno pole od informacii za osvetlenosta na slikata CCD generira informacii za osvetlenosta do ADC CCD e dvodimenzionalno pole od Fotoosetlivi diodi CD-ROM –ot gi chuva podatocite Na ramen srebren sloj|Vrezhani vo srebreniot sloj kako dupchinja CPU Scheduling algoritmite sluzhat za: Selektiranje na proces za izvrshuvanje od redicata za chekanje CPU e server so podgotven red na chekanje Tochno CPU na 8086 ima 8-bitni registri i za niv vazhi: So promena na ax se menuva al|So promena na ax se menuva i ah CPU raspredeluvanje e zadacha za: alociranje na procesorot za izvrshuvanje|izbiranje na proces shto cheka za izvrshuvanje od gotovata redica Celeron e Intel procesor shto ne poseduva vtoronivovska kesh memorija Crossbar switch koloto se sostoi od horizontalni (incoming) i vertikalni (outgoing) linii koi se presekuvaat i formiraat prekinuvachi odnosno crosspoint-i Crosspoint e prekinuvach koj shto mozhe da se najde vo slednite sostojbi: ili e otvoren ili e zatvoren DAC koloto vo grafichkiot adapter e namenet za Sporedba na digitalnata vrednost za boite na slikata vo tabela|Generiranje soodvetna analogen napon za elektronskite topovi DAC koloto isprakja signal do Namotkata za magnetno pole|Cevkata so elektronski topovi DAC pretstavuva Ured koj digitalnite elektrichni signali gi pretvora vo elektrichni alanlogni signali DDR DRAM memorijata chita i zapishuva na rastechki i opagjachki rab na sistemskiot chasovnik DDR SDRAM funkcionira na princip na dvojno zgolemuvanje na propusniot opseg DIMM e slot za smestuvanje na memoriski moduli so konekcii od dvete strani DIP e podnozhje za smestuvanje na memoriski chipovi DM povekjeprocesorskite sistemi koristat distribuirana memorija po procesori DMA kanalite kaj multikompjuterite mozhat da kopiraat paketi pomegju intrfejs plochata i glavnata RAM memorija: so visoka brzina DODS se kompjuterski sistemi kade se izveduvaat razlichni instrukcii nad sistemi so distribuirana memorija DOMS se kompjuterski sistemi kade se izveduvaat razlichni instrukcii nad podelena memorija DSP e del od digitalna kamera namenet za Obrabotuvanje na digitalni signali za slikata DVD gi chuva podatocite Ramen srebren sloj|Vrezhani vo srebreniot sloj kako dupchinja DVD diskovite imaat vo odnos na CD-ROM – ovite: Pogolem kapacitet DVD diskovite imaat kapacitet 4,7 GB DVD laser e del na DVD so namena da Generira laserski svetlosen signal Dedicated scheduling e tehnika za rasporeduvanje na nishki (threads) vo: Povekjeprocesorska okolina Dedicated scheduling i load sharing se mnogu slichni tehniki za raspredeluvanje na nishki? Ne Dot pitch pretstavuva Rastojanie megju dve sosedni tochki na maskata so senki E IDE e magistrala za komunikacija so hard diskovi FCFS algoritmot e Nonpreemtive FCFS e algoritam koj gi usluzhuva procesite spored nachinot na koj tie doagjaat kon procesorot FLASH memorijata e del od digitalna kamera namenet za Chuvanje digitalni informacii za slikata FLASH memorijata prifakja signali od DSP FRAM vo odnos na DRAM nema potreba od dopolnitelno napojuvanje|gi chuva podatocite i bez napojuvanje so energija FRAM memoriski chipovi se koristat kaj mikrokontrolerite|sistemite za digitalno procesiranje signali FRAM memoriski chipovi se prisposobeni na sistemi koi se napojuvaat so baterija|se postojani (nonvolatile) FRAM funkcionira na princip na kondezator napolnet so feroelektrichen kristalen materijal Gang scheduling e rasporeduvanje: so grupiranje na procesi Gang scheduling kaj multiprocesorite e rasporeduvanje : so grupiranje na procesi Hard-real time scheduling e tehnika so koja rasporeduvachot garantira deka procesot kje se kompletira na vreme|go otfrla baranjeto na procesot kako nevozmozhno IRDA e nachin za ostvaruvanje na bezzhichna komunikacija JVM koristi vremensko otekuvanje za raspredelba na nishki Da JVM ne koristi vremensko otekuvanje za raspredelba na nishki Ne JVM raspredeluva nishki za izvrshuvanje pri eden od slednite sluchai: Nishkata koja momentalno se izvrshuva izleguva od Izvrshna sostojba|Nishka so povisok prioritet od taa shto vekje se izvrshuva vleguva vo Izvrshna sostojba Kaj 80386 procesorite so naredbata mov al, 102h[ecx + edx] : E daden bazen indeksiran plus pomestuvanje adresen nachin (Based-indexed plus displacement adress mode)|Se koristi podatochniot segment po definicija Kaj 80386 procesorite so naredbata mov al, 4[ebx][edi*4] : E daden skaliran indeksiran adresen nachin|Se koristi podatochniot segment po definicija Kaj CC-NUMA multiprocesorite kolku od memorijata zavzema bazata so linii kesh (directory): <5% Kaj CC-NUMA multiprocesorite kolku od memorijata zavzema bazata so linii kesh (directory): <5% Kaj JVM na procesite (nishkite) im se dodeluvaat prioriteti Tochno Kaj RMS (Rate Monotonic scheduling), zadacha so najvisok prioritet e onaa so Najmala perioda|Najvisoka rata| Kaj Windows 2000, vo klasata prioritet od realno vreme koncite imaat: Prioritet koj nikogash ne se menuva Kaj multikompjuterite so razmena na poraki sekoj od procesorite mozhe da pristapi Samo do svoite memoriski lokacii Kaj multikompjuterite so razmena na poraki Sekoj od kompjuterite se sostoi od procesor i svoja lokalna memorija koja nemozhe da bide pristapena od ostanatite procesori Kaj multikompjuterite so razmena na poraki, memorijata e Lokalna za sekoj procesor Kaj multiprocesorite vo eden procesor, mozhe odednash da se izvrshuva eden proces tochno Kaj multiprocesorite, vo momentot koga edev procesor e vo neaktivna sostojba, koj vrshi izbor na proces od procesite koi se naogjaat vo redicata za chekanje? operativniot sistem Kaj multiprocesorite, procesite koi chekaat da bidat alocirani na procesorot se naogjaat vo redicata na chekanje Kaj povekjeprocesorskite sistemi so spodelena memorija sekoj od procesorite mozhe da pristapi Do site memoriski lokacii Kaj povekjeprocesorskite sistemi so spodelena memorija Ima povekje procesori povrzani so povekje memoriski moduli, taka shto sekoj od procesorite kje mozhe da pristapi do bilo koj od memoriskite moduli Kaj sistemite so distribuirana spodelena memorija sekoj od procesorite mozhe da pristapi Do site memoriski lokacii Kernel-level nishkite ja koristat slednava shema za raspredeluvanje: sistemsko globalno raspredeluvanje Koja e funkcijata na naredbata join vo klasata Thread? Pretstavuva blokirachka funkcija so koja tekovnata nishka cheka nishkata od koja e povikana metodata da zavrshi. Koja kratenka ne pripagja vo grupava SISC Koga sekoj procesor ima svoj operativen sistem ima podelba na stranici od memorija megju procesorite ne Koga sekoj procesor ima svoj operativen sistem, sekoj procesor ima svoe mnozhestvo procesi|svoi tabeli so podatoci Load sharing pristapot na raspredelba na nishki ima nekolku prednosti: Postoi ramnomerna raspredelba na procesite na site procesori...|Nema potreba od centraliziran raspredeluvach...||Redicata od nishki koi chekaat na izvrshuvanje mozhe da se organizira na razlichni nachini... Load sharing pristapot na raspredelba na nishki: Pretstavuva najednostaven pristap na raspredelba|Koristi edna globalna redica na chekanje za site nishki koi se podgotveni da se izvrshuvaat MFLOPS e milion instrukcii so realni broevi so podvizhna zapirka vo sekunda MIMD e kratenka od Multiple Instruction Multiple Data MIMD znachi Multiple Instruction Multiple Data MIMD se kompjuterski sistemi kade se izveduvaat razlichni instrukcii nad povekje podatochni potoci MIPS e milion celobrojni instrukcii vo sekunda MISD e kratenka od Multiple instruction Single Data MISD se kompjuterski sistemi kade se izveduvaat razlichni instrukcii nad isti podatoci MODS se kompjuterski sistemi kade se izveduva ista instrukcija nad sistemi so distribuirana memorija MOMS se kompjuterski sistemi kade se izveduva ista instrukcija nad podelena memorija MRAM funkcionira na princip na poluprovodnici so magnetni svojstva Middleware e: standardizirani interfejsi i protokoli Multicasting znachi: prakjanje na paket na povekje od edna destinacija NUMA multiprocesorite spored kesh memorijata se delat na: CC-NUMA (Coherent-Cache NUMA)|NC-NUMA (ne sodrzhat kesh) NUMA multiprocesorite sporede kesh memorijata se delat na: CC-NUMA (Coherent-Cache NUMA)|NC-NUMA (ne sodrzhat kesh) OnNow inicijativata prikazhuva podobruvanja vo: Upravuvanjeto so potroshuvachkata na elektrichna energija na sistemot Ovonic memoriite rabotat na princip na iskoristuvanje na: preklopnichkite efekti pomegju kristalot i amorfnata faza PC 800 e oznaka za RAMBUS magistrala i memorija||(400Mhz) PC 800 e postignuva propusen opseg od 1600 MB/sec PCI e magistrala za povrzuvanje na edinicite na kompjuterot PCMCIA e nachin za ostvaruvanje na prenosni memoriski moduli|brzi mrezhni kartichki Pentium 3 procesorite se nadgrad ba na postoj nite Pentium 2 procesori so novo instrukcisko mno zhest vo koe izvrshuva para lel ni SIMD instruk cii Pentium 3 procesorite se nadgradba na postojnite Pentium 2 procesori so novo instrukcisko mnozhestvo koe izvrshuva paralelni SIMD instrukcii (zatoa shto poseduva tretonivovska kesh memorija) PnP e postapka spored koja za nov ured ko ris ni kot se osloboduva od grizha za izbiranje i postavuvanje slobodno nivo na pre kin|sloboden DMA kanal|slobodna vlezno iz lezna adresa PnP e postapka spored koja za nov ured korisnikot se osloboduva od grizha za izbiranje i postavuvanje slobodno nivo na prekin|sloboden DMA kanal|slobodna vlezno izlezna adresa PnP e postapka za postavuvanje novi uredi vo kompjuterot Priority scheduling e algoritam za rasporeduvanje na procesite spored priritetot Pochnuvajki od procesot so najgolem prioritet Queueing models se: Eden vid aproksimacija na realen sistem RAM memoriite vo koi se zapishuvaat podatocite barani na hard diskot so nadezh deka povtorno ke bidat pobarani se vikaat: Predviduvachki RAM memorijata vo odnos na hard diskot e: pobrza RAMBUS memorijata e slichna na DDR RAMBUS memorijata koristi magistrala RAMBUS memorijata funkcionira kako odvoena memoriska banka RAMBUS memorijata chita i zapishuva na rastechki i opagjachki rab na sistemskiot chasovnik RAMBUS ovozmozhuva prenos na sekvencijalni podatoci so golem propusten opseg RAS i CAS se aktivaciski signali karakteristichni za DRAM memorija RR (Round Robin) algoritmot e Preemtive Real-time procesot: kje se izvrshi pred procesot od bilo koja druga klasa Responsiveness kaj relnite sistemi se odnesuva na : na vremeto potrebno, otkako kje se potvrdi deka e dobien prekin, toj da se obraboti Round Robin (RR) algoritmot raboti taka shto na sekoj od procesite vo redot, posledovatelno im dodeluva odreden interval za rabota Da Round Robin algoritmot e namenet za sistemite koi go delat procesorskoto vreme na porcii Tochno Round-Robin raspredeluvachot sodrzhi edna redica SCSI e magistrala za komunikacija so hard diskovi|magistrala za komunikacija so drugi vlezno izlezni uredi SCSI standardot za povrzuvanje vo odnos na IDE standardot ovozmozhuva: Povrzuvanje na hard diskovi so pogolem kapacitet SIMD e kratenka od Single Instruction Multiple Data SIMD i MIMD se paralelni arhitekturi koi se najblisku do: fon Nojmanoviot kompjuter SIMD se kompjuterski sistemi kade se izveduva edna instrukcija nad povekje podatochni potoci SIMM e slot za smestuvanje na memoriski moduli so konekcii od ednata strana SISD e povekjeprocesorski sistem Ne e tochno SISD se kompjuterski sistemi kade se izveduva edna instrukcija nad eden podatok - ednoprocesorski sistem SJF algoritmot e Nonpreemtive SM povekjeprocesorskite sistemi koristat podelena memorija SMP e Symmetric MultiProcessors Shotest job first (SJF) e najoptimalniot algoritam koj gi raspredeluva procesite spored rabotnoto vreme, i toa prv e onoj proces so najkratko rabotno vreme Da Soft-real scheduling e tehnika so koja rasporeduvachot dodeluva prioritet na procesite|vrshi nepravedna alokacija na resursite Terminot dilatacija (dilation) kaj statichkite mrezhi za povrzuvanje kaj multiprocesori se koristi za indikacija na kvalitet na zatvoranje Da Terminot dilatacija (dilation) kaj statichkite mrezhi za povrzuvanje kaj multiprocesori se koristi za indikacija na kvalitet na zatvoranje The real time class sodrzhi konci so prioritet Od 1 do 31 The variable class sodrzhi konci so prioritet Od 1 do 15: Da The variable class sodrzhi konci so prioritet: Od 1 do 15|Od 16 do 31 Touchpad e Tip na gluvche Touchpad raboti na princip na Spojuvanje na vkrsteni elektrodi pri pritiskanje Tipovi na CPU rasporeduvanje (CPU scheduling) se: symetric multiprocessing|asymetric multiprocessing UMA (Uniform Memory Access) se multiprocesori so ramnomeren (uniformen) pristap do memorija UMA (Uniform Memory Access) se multiprocesori so ramnomeren (uniformen) pristap do memorija User-level nishkite ja koristat slednava shema za raspredeluvanje: procesorsko lokalno raspredeluvanje W1 e poednostaven od W2 W1: asymetric multiprocessing W2: symetric multiprocessing W1 e poslozhen od W2 W1: symetric multiprocessing W2: asymetric multiprocessing Windows 2000 implemetira rasporeduvach so promenliv sistem na prioritetni nivoa. Da Windows 9x: Gi koristi segmentnite registri za deskriptori Xeon e Intel pro ce sor shto ima pogolema vtoronivovska kesh memorija vo odnos na obichniot model Xeon e Intel procesor shto ima pogolema vtoronivovska kesh memorija vo odnos na obichniot model ZIF e podnozhje za smestuvanje na procesor bez primena na sila n – dimezionalni kubovi se vikaat hiperkubovi Ja prezentirate vashata diplomska rabota vo koja raspravate za zabrzuvanjeto i efikasnosta kaj povekjeprocesorskite sistemi. Vashata naklonost kon arhitektura na kompjuteri e relativno golema, taka shto dobro go vladeete materijalot po ovoj predmet. Tokmu zatoa toj e del od vashata diplomska rabota, za koja prof. Gushev iskazhuva najpofalni zborovi, no vi postavuva edno blic prashanje : Ako zabrzuvanjeto na eden dvofunkcionalen procesorski sistem pri presmetkata na skalaren produkt vo odnos na ednoprocesorski (sekvencijalen), e priblizhno 1.86, togash kolku podatoci se procesiraat? Vie ste siguren deka go znaete odgovorot, i po mala presmetka velite deka brojot na podatocite e: 21 Ja prezentirate vashata diplomska rabota vo koja raspravate za zabrzuvanjeto i efikasnosta kaj povekjeprocesorskite sistemi. Vashata naklonost kon arhitektura na kompjuteri e relativno golema, taka shto dobro go vladeete materijalot po ovoj predmet. Tokmu zatoa toj e del od vashata diplomska rabota, za koja prof. Gushev iskazhuva najpofalni zborovi, no vi postavuva edno blic prashanje : Ako imate 21 podatok na koi treba da se opredeli skalaren produkt, a koristite dvofunkcionalen procesorski sistem, so mnozhach i sobirach, kolkavo e togash zabrzuvanjeto na vakviot kompjuterski sistem vo odnos na ednoprocesorski(sekvencijalen) ? Vie ste siguren deka go znaete odgovorot, i po mala presmetka velite deka toa e (so zaokruzhuvanje na dve decimali): 1.86 Java baziraniot Round - Robin raspredeluvach spie odredeno vreme Java baziraniot Round- Robin raspredeluvach raboti kako nishka so najvisok prioritet Java baziraniot Round- Robin raspredeluvach raboti kako nishka Java baziraniot Round- Robin raspredeluvach raspredeluva nishki so prioritet 2 ili 4 Java virtuelnata mashina gi raspredeluva nishkite vrz osnova na nivniot: prioritet Java koristi FIFO redica za raspredeluvanje koga nishkite se so ist prioritet Jazlite vo tri-dimenzionalna hypercube kje imaat 3-bitna adresa Ako vremeto na prenos na eden podatok vo protochen sistem iznesuva 15ns, i imame 5 segmenti na protechnost, kolku vreme e potrebno za prenesuvanje na 8 podatoci (izrazano vo ns)? 36 Ako vremeto na prenos na eden podatok vo protochen sistem iznesuva 20ns, i imame 5 segmenti na protechnost, kolku vreme e potrebno za prenesuvanje na 10 podatoci (izrazano vo ns)? 56 Ako vremeto na prenos na eden podatok vo protochen sistem iznesuva 40ns, i imame 8 segmenti na protechnost, kolku vreme e potrebno za prenesuvanje na 9 podatoci (izrazano vo ns)? 80 Ako T e period na zadachata, a C e vreme na procesiranje, togash iskoristenost U = C/T imame samo koga Zadachata se izvrshuva se do kompletiranje|Nema chekanje zaradi nedostatok na resursi Ako baranjeto koe e sprovedeno do lokalnata kesh memorija na klientot ne rezultira so pogodok, se pristapuva kon : Lokalniot disk na klientot Ako baranjeto koe e sprovedeno do lokalniot disk na klientot ne rezultira so pogodok, se pristapuva kon Kesh memorijata na oddalecheniot server Ako blisko povrzani procesi se izvrshuvaat paralelno, performansite kje se podobrat ako se zgolemi brojot na prekini za sinhronizacija: netochno Ako blisko povrzani procesi se izvrshuvaat paralelno, kje se namalat performansite ako se zgolemi brojot na prekini za sinhronizacija: tochno Ako blisko povrzanite procesi se izvrshuvaat paralelno, performansite kje se podobrat ako se namali brojot na prekini za sinhronizacija: tochno Ako vo daden moment se sretnat dve nishki koi se spremni za izvrshuvanje i se so ist prioritet, togash java virtuelnata mashina gi raspredeluva koristejki FIFO redica Ako vo ramkite na edna nishka, se kreira nova, togash novoformiranata nishka ima: ist prioritet kako i nishkata kreator Ako daden proces od nekoja klientska mashina bara pristap do nekoja datoteka na oddalecheniot server, togash toa baranje najprvo se sproveduva do: Keshot na klientot Ako del od baranjata na aplikacijata ne mozhat da bidat zadovoleni aplikacijata cheka se dodeka ne se oslobodi nekoj procesor Ako za vreme dodeka se izvrshuva edna nishka, dojde druga nishka koja e spremna za izvrshuvanje i e so pogolem prioritet od tekovnata, togash tekovnata nishka se prekinuva, a taa so pogolem prioritet vednash se raspredeluva Ako za rasporeduvanje na nishki koristime tehnika koja go koristi round-robin algoritmot i gi menuva prioritetite na nishkite za odreden vremenski kvantum, koristime: Java bazirano round-robin rasporeduvanje Ako ima povekje od edna nishka so visok prioritet, togash procesorot se deli pomegju tie nishki Da Ako imame dva procesi koi se periodichni i nepredvidlivi se koristi: statichen pristap na rasporeduvanje Ako imame dva procesi koi se periodichni i nepredvidlivi, dead-line rapredeluvanjeto koristi: statichen pristap na rasporeduvanje Ako interaktivnite procesi imaat povisok prioritet togash? korisnikot preogja na interaktivno koristenje|korisnikot preogja na neinteraktivno koristenje Ako koeficientot na varijacija (merka za promenlivost) e ednakov na 0, togash nema promenlivost, vreminjata na opsluzhuvanje na site procesi se ednakvi Ako koeficientot na varijacija (merka za promenlivost) e ednakov na 0, togash nema promenlivost, vreminjata na opsluzhuvanje na site procesi se ednakvi Ako korisnikot se logira na CPU1, koga sekoj procesor ima sopstven operativen sistem procesite se izvrshuvaat site procesi se izvrshuvaat na CPU1 Ako koristime gang scheduling kaj multiprocesorite, za da se namali zagubata na procesorsko vreme , na aplikaciite koi imaat povekje konci treba da im se dade: povekje procesorsko vreme Ako koristime gang scheduling, za da se namali zagubata na procesorsko vreme, na aplikaciite koi imaat povekje konci treba da im se dade: povekje procesorsko vreme Ako kratki procesi imaat povisok prioritet togash? korisnikot preogja na interaktivno koristenje|korisnikot preogja na neinteraktivno koristenje Ako na edno video edna slika so rezolucija 1280x1024 vo 256 nijansi se menuva 20 pati vo sekunda, podatocite koi treba da gi prenese i obraboti procesorot se: 30MB podatoci vo sekunda Ako na edno video edna slika so rezolucija 800x600 vo 64K nijansi se menuva 20 pati vo sekunda, podatocite koi treba da gi prenese i obraboti procesorot se: 20MB podatoci vo sekunda Ako ne se raboti vo realno vreme togash: razlichni faktori ovozmozhuvaat determiniran prioritet Ako nema nishki vo redicata, java baziraniot Round- Robin raspredeluvach stoi vo ciklus Ako nema slobodni procesori i site procesi koristat po eden procesor, togash nov proces se stava vo red za chekanje Ako nishkata e spremna za izvrshuvanje, no nekoi procesori koi se upotrebuvaat ne se na raspolaganje, togash taa nishka e prinudena da cheka i rasporeduvachot se premestuva na slednata nishka Da Ako nishkata so visok prioritet e prekinata bidejkji e potroshen nejziniot vremenski kvantum, Windows 2000 gi izvrshuva onie nishki so: ponizok prioritet Ako novopristignuvachkata zadacha mora da bide raspredelena vo toj sluchaj death line (mrtva linja) e zadovolena Ako odnosot na seriskiot kon paralelniot del od programata e 4/100 kolku maksimalnoto mozhno zabrzuvanje, bez razlika na brojot na upotrebenite procesori: 26 Ako odnosot na seriskiot kon paralelniot del od programata e 5/100 kolku e maksimalnoto mozhno zabrzuvanje bez razlika na brojot na upotrebenite procesori: 21 Ako podatocite koi se potrebni od strana na klientot ne se naogjaat vo negoviot kesh pri Remote File Access: togash kopija od tie podatoci se dostavuvaat od strana na serverot Ako postojat povekje nishki so ist prioritet raspredeluvachot koristi: round-robin redica Ako pri rasporeduvanje , slichnite procesi se grupiraat i se dodeluvaat na grupa na procesori togash stanuva zbor za: gang scheduling Ako pri rasporeduvanje, slichnite procesi se grupiraat i se dodeluvaat na grupa na procesori togash stanuva zbor za: gang scheduling Ako prirodata na aplikacijata e takva da ne pobaruva znachitelna interakcija pomegju nishkite vo ramki na eden proces: Performansite se zgolemuvaat Ako prirodata na aplikacijata e takva da pobaruva znachitelna interakcija pomegju nishkite vo ramki na eden proces: Performansite mozhe znachitelno da se namalat. Ako procesorot izveduva edna operacija za eden vremenski takt togash odnosot pomegju brzinata na procesorot i rabotnata frekvencija na sistemskiot chasovnik e 1 Ako procesot ima osnoven prioritet 7 i edna od negovite nishki ima osnoven prioritet -2, togash pochetniot prioritet na taa nishka e 5 Ako razgleduvame procesor koj mozhe da izvede edna operacija vo eden vremenski takt togash negovata brzina mozhe da se izrazi kako: reciprochna vrednost od aritmetichkata latentnost|broj na operacii i vremeto za koe mozhat da se presmetaa Ako rastat vrednostite na koeficientot na varijacija, toa znachi deka raste promenlivosta pomegju vreminjata na opsluzhuvanje na procesite Ako se izvrshuva programa napishana za UMA multiprocesori na NUMA mutiprocesor, kakvi kje bidat performansite na izvrshuvanjeto na programata na NUMA multiprocesorot vo odnos na UMA mutiprocesorot, dokolku se raboti za mashini so isti rabotni frekfencii: Poslabi Ako se koristi tehnikata dedicated scheduling za rasporeduvanje na nishki kaj multiprocesorite, a sistemot ima 16 procesori, koga kje se dobijat podobri performansi? Koga ima 16 aktivni nishki za izvrshuvanje vo sistemot Ako se koristi tehnikata dedicated scheduling za rasporeduvanje na nishki kaj multiprocesorite, a sistemot ima 8 procesori, koga kje se dobijat podobri performansi? Koga ima 8 aktivni nishki za izvrshuvanje vo sistemot Ako se koristi tehnikata dedicated scheduling za rasporeduvanje na tredovi, a sistemot ima 16 procesori, koga kje se dobijat podobri performansi? Koga ima 16 aktivni nishki za izvrshuvanje vo sistemot Ako se koristi tehnikata dedicated scheduling za rasporeduvanje na tredovi, a sistemot ima 8 procesori, koga kje se dobijat podobri performansi? Koga ima 8 aktivni nishki za izvrshuvanje vo sistemot Ako segmentot e 1001, a ofsetot 1A19, togash vistinskata fizichka adresa kje bide: Nitu eden od ponudenite odgovori Ako segmentot e 1009, a ofsetot 1A11, togash vistinskata fizichka adresa kje bide: Nitu eden od ponudenite odgovori Ako segmentot e 9898, a ofsetot A022, togash vistinskata fizichka adresa kje bide: Nitu eden od ponudenite odgovori Ako sistemot e vo mirna sostojba togash Brojot na procesite shto go napushtaat redot na chekanje mora da bide ednakov so brojot na procesite shto pristignuvaat Ako sistemot e vo sostojba na miruvanje: Togash brojot na procesi koi ja napushtaat redicata mora da bide ednakov na brojot na procesi koi pristignuvaat vo redicata. Ako sistemskiot chasovnik generira vremenski chekor od 20 ns i ako imame 4 fazirani memoriski edinici, kolku trae sekoja faza vo ns? 5 Ako sistemskiot chasovnik generira vremenski chekor od 200 ns i ako imame 4 fazirani memoriski edinici, kolku trae sekoja faza vo ns? 50 Ako sistemskiot chasovnik generira vremenski chekor od 200 ns i ako imame 8 fazirani memoriski edinici, kolku trae sekoja faza vo ns? 25 Ako sistemskiot chasovnik generira vremenski chekor od 4 ns i ako imame 4 fazirani memoriski edinici, kolku trae sekoja faza vo ns? 1 Ako site procesi koristat barem po eden proces, togash oslobodenite procesori se dodeluvaat na procesite vo redot FCFS Ako snopot svetlina pominuva 80 pati vo sekunda preku edna linija na ekranot, togash kolku Hz iznesuva ratata na osvezhuvanje? 0 Ako soodvetno so H i S se oznachat vreminjata na delovite shto mozhe da se izvedat paralelno i seriski, a vremeto na onoj del shto mozhe da se izvede paralelno se podeli podednakvo na p procesori i procentualniot odnos megju delot shto mozhe da se izvede sekvencijalno i delot shto mozhe da se paralelizira da se oznachi so n, togash zabrzuvanjeto e (1+n)/(1/p+n) Ako soodvetno so H i S se oznachat vreminjata na delovite shto mozhe da se izvedat paralelno i seriski, a vremeto na onoj del shto mozhe da se izvede paralelno se podeli podednakvo na p procesori togash zabrzuvanjeto e (H+S)/(H/p+S) Ako jazlite vo statichka mrezha za povrzuvanje kaj multiprocesori se povrzani taka shto sekoj ima po edna vrska kon prethodnikot i sledbenikot, togash stanuva zbor za: Line/ring mrezhna konfiguracija Aktuelnata linearna adresa na nekoj podatok koja se prenesuva niz adresnata magistrala, vushnost e: Fizichka adresa Algoritmite za raspredeluvanje kaj ednoprocesorskite sistemi vo odnos na algoritmite za raspredeluvanje kaj povekjeprocesorskite sistemi se poednostavni Alternativna tehnika na write-through kod pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access e update-uvanjeto na glavnata kopija se pravi so odredeno zadocnuvanje e: delayed-write Analiza na redicite mozhe da najde primena: Kaj algoritmite za rasporeduvanje na procesi so sporeduvanje Analitichkata evaluacija koristi daden algoriam i rabotata na sistemot kreira: Formula|Broj Aplikacija koja se sostoi od mnogu nishki koi imaat potreba od megjusebna komunikacija – sinhronizacija kje ima podobri performansi: ako i se ovozmozhi izvrshuvanje na site nishki istovremeno Aplikacijata e vkluchena vo donesuvanjeto na odluki kaj dinamichkoto rasporeduvanje da Aplikacijata e odgovorna za Koe podmnozhestvo od nishki da se izvede|Grupiranje na podmnozhestvo od nishki Blagovremenskite OS vo realno vreme garantiraat navremeno izvrshuvanje na procesite za konkretna vremenska ramka: Ne Brzinata na vrtenje na CD ROM ot so chitanje od centarot kon kraevite se Namaluva Brzinata na kompjuterskite sistemi e ednakva na odnosot pomegju: brojot na operacii i vremeto za koe istite mozhe da se presmetaat Brzinata na presmetuvanje e ednakva na: reciprochnata vrednost na aritmetichkata latentnost Brzinata na rotiranje na diskot ima vlijanie vo: Vnatreshniot propusen opseg Brojot na vgradeni tranzistori vo memoriite shto se izrabotuvaat kako integrirani kola spored tehnologijata vo 2005-tata godina e? vo rang na 1 milijarda Brojot na vgradeni tranzistori vo procesorite shto se izrabotuvaat kako integrirani kola spored tehnologijata vo 2005-tata godina e? vo rang na 100 milioni Brojot na presmetki potrebni za da se zavrshi potrebnata rabota vo odnos na brzinata na procesorot ima trend na linearen porast Bukvite Ist sken kod|Razlichen ASCII kod Varijaciite na delayed-write tehikata pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se razlikuvaat po: toa koga modificiranite podatoci se prakjaat na serverot Vidovi na multikompjuteri se: Distribuirani sistemi|Multikompjuteri so razmena na poraki|Multiprocesori so zaednichka memorija Vie ste del od ekspertskiot tim koj raboti na problemot zabrzuvanje kaj protochni sistemi. Edna od zadachite koi se dosta bitni za istazhuvachkiot tim, e vashata zadacha, vo koja od vas se bara da go opredelite brojot na podatoci koi se obrabotuvaat na eden RISC kompjuterski sistem , ako sistemot ima 5 stepeni na protochnost, a sistemot postignuva zabrzuvanje od 3.75 vo odnos na ednoprocesorski (sekvencijalen) sistem. Bidejkji se raboti za vazhen proekt, vie so sigurnost go presmetuvate i go davate tochniot odgovor , a toa e : 12 Vie ste del od ekspertskiot tim koj raboti na problemot zabrzuvanje kaj protochni sistemi. Edna od zadachite koi se dosta bitni za istazhuvachkiot tim, e vashata zadacha, vo koja od vas se bara da go opredelite zabrzuvanjeto na eden RISC kompjuterski sistem koj se sostoi od 5 stepeni na protochnost, a za obrabotka imate 12 podatoci. Bidejkji se raboti za vazhen proekt, vie so sigurnost go presmetuvate i go davate tochniot odgovor , a toa e(zaokruzhen na dve decimali): 3.75 Vie ste del od ekspertskiot tim koj raboti na problemot zabrzuvanje kaj protochni sistemi. Edna od zadachite koi se dosta bitni za istazhuvachkiot tim, e vashata zadacha, vo koja od vas se bara da go opredelite stepenot na protochnost na eden RISC kompjuterski sistem , ako za obrabotka imate 12 podatoci, a sistemot postignuva zabrzuvanje od 3.75 vo odnos na ednoprocesorski (sekvencijalen) sistem. Bidejkji se raboti za vazhen proekt, vie so sigurnost go presmetuvate i go davate tochniot odgovor , a toa e : 5 Vistinskite procesi vo realno vreme mozhat da imaat: apsoluten prioritet Vnatreshniot propusen opseg ja specificira ratata na prenos na podatocite od: samiot hard disk Vo MIMD kopmjuterite sekoj procesor izvrshuva razlichna programa i po eden instrukciski potok se generira od sekoja programa kon procesorot shto ja izvrshuva taa programa Vo Round Robin pri izbor na vremenskata porcija ako se odbere premala vrednost Se gubi golem del od procesorskoto vreme za context-switching Vo SIMD kompjuterite eden potok od instrukcija se izvrshuva vrz razlichni podatoci Vo SISD kopmjuterite eden potok od instrukcii se izvrshuva vrz isti podatoci Vo UNIX SVR4 algoritam za raspredelba na procesi koj od dadenite procesi e so najvisok prioritet Real-Time procesi Vo UNIX SVR4 algoritam za raspredelba na procesi sleden po prioritet posle Kernel procesot e User procesi Vo VFAT se zapishuvaat Pozicijata na prviot klaster na edna podatoteka Vo Windows 2000, prioritet koj nikogash ne se menuva ima kaj: klasata prioritet od realno vreme Vo Windows 2000, promenliv prioritet ima vo: Vo klasata so promenliv prioritet Vo hypercube mrezhata sekoj jazol se povrzuva so jazlite chii adresi se razlikuvaat za eden bit Vo blagovremenskite OS vo realno vreme za reshavanje na (dispatch latency) sistemskite povici mozhe da se prekinat. Da Vo blagovremenskite OS vo realno vreme za reshavanje na (dispatch latency) jadroto mozhe da bide prekinato pri izvrshuvanje. Da Vo blagovremenskite OS vo realno vreme mozhe da se javi problem na: Izgladnuvanje (Strvation)|Nefer rasporeduvanje na resursi Vo vremenski raspredelen sistem prioritetot na procesite se: menuva nezavisno od toa dali toj e vlezno izlezen ili procesorski Vo dvoprocesorski sistem, pri sporeduvanje na algoritmite za rasporeduvanje na procesi rezultatite se temelat vrz: promenlivosta na vreminjata na opsluzhuvanje na procesite Vo donesuvanjeto odluki pri dinamichko raspredeluvanje vklucheni se operativniot sistem|aplikaciite Vo donesuvanjeto odluki pri dinamichko raspredeluvanje kaj multiprocesorite vklucheni se operativniot sistem|aplikaciite Vo eden procesor, mozhe odednash da se izvrshuva eden proces tochno Vo ednoprocesorskite sistemi se dobivaat podobri performansi so koristenje na raspredeluvanje po prioritet ili nekoj drug sofisticiran algoritam Vo zvuchnata kartichka se naogja Ured koj elektrichnite analogni signali gi pretvora vo elektrichni digitalni signali|Ured koj digitalnite elektrichni signali gi pretvora vo elektrichni alanlogni signali|Procesor za digitalna obrabotka na signalot Vo katodnata cevka kaj monitorite vo boja ima Tri elektronski topa Vo klasata na Time-Sharing na algoritamot za raspredelba na procesi UNIX SVR4 prioritetot e: Variabla (se menuva) Vo klasata na Time-Sharing na algoritamot za raspredelba na procesi UNIX SVR4 prioritetot se zgolemuva: Ako procesot e blokiran poradi nekoj nastan ili resursi Vo klasata na Time-Sharing na algoritamot za raspredelba na procesi UNIX SVR4 prioritetot se menuva: Ako momentalno go koristi vremenski interval koj mu e dodelen|Ako procesot e blokiran poradi nekoj nastan ili resursi Vo klasata na Time-Sharing na algoritamot za raspredelba na procesi UNIX SVR4 prioritetot se namaluva: Ako momentalno go koristi vremenskiot interval koj mu e dodelen Vo klasata prioritet od realno vreme koncite imaat: Promenliv prioritet|Prioritet koj nikogash ne se menuva Vo klasata so promenliv prioritet site nishki imaat promenliv prioritet Vo klasata so realno vreme site nishki imaat fiksen prioritet Vo koj sluchaj se preporachuva statichko tabelarno upravuvan priod e vozmozhna raspredelbata Vo koja merna edinica se presmetuva brzinata na milion instrukcii so realni broevi so podvizhna zapirka vo sekunda? MFLOPS Vo memorijata kaj 80x86 procesorite pri smestuvanje na zbor na adresa 69 toj kje se smesti: Na posledovatelnite lokacii 69 i 70 Vo multiprocesorskite sistemi se dobivaat podobri performansi so koristenje na prostite algoritmi za paspredeluvanje kako First Come First Served – FCFS (prv dojden prv usluzhen) Vo povekjeto multiprocesorski sistemi procesite ne se dodeluvaat eksluzivno na procesori|ima edna redica na chekanje vo koja se smesteni procesite ili ako ima prioriteti, togash ima povekje redici bazirani na priorotetite Vo privatnite memorii kaj UMA multiprocesorite, zasnovani na magistrala, koi se dodeleni na sekoja CPU edinica za podobruvanje na performansite kompajlerot treba da gi smesti Konstantite| Programskiot tekst|Stekot|Lokalnite promenlivi Vo sistem koj ne poddrzhuva podelba na vremeto site nishki imaat dodeleno podednakvo procesorsko vreme Vo sluchaj koga koristime podatochen server kaj klient/server arhitektura kon koj postojano pristapuvame za chitanje i zapishuvanje na datoteki: Performansite mozhat znachitelno da bidat degradirani Vo sluchaj koga se koristi FCFS verzija na implementacija: Prednost imaat nishkite koi pominale najdolgo vreme vo redicata|Izvrshuvanjeto na nishkite trae se do kompletiranje ili dodeka ne nastane blokiranje na rabotata na nishkite Vo sluchaj na kompjuterski sistem so podelena memorija so pristap od tipot NUMA koj pristap se koristi? Distributed shared memory Vo sluchaj na kompjuterski sistem so podelena memorija so pristap od tipot UMA koj pristap se koristi? Dance hall Vo sluchaj na multikompjuterski sistem kakov e pristapot do memorija? Message passing Vo sluchaj na pristignuvanje na procesi so ednakov broj nishki, pri implementacija na tehnikata smallest number of threads first: Prednost imaat nishkite koi pominale podolgo vreme vo redicata Vo sporedba so gang scheduling i dynamic scheduling, load sharing pretstavuva: najednostaven pristap za raspredeluvanje na nishki Vo formulata n = W ´ l, W pretstavuva Prosechno vreme na chekanje vo redot Vo formulata n = W ´ l, l pretstavuva Prosechna stapka na pristignuvanje Vo formulata n = W ´ l, n pretstavuva Prosechna dolzhina na redot na chekanje Vo shto se sostoi osnovata na gang scheduling raspredeluvanjeto na nishki: Grupa na povrzani nishki se raspredeluva da se izvrshuva na mnozhestvo od procesori vo isto vreme, eden na eden. Vrednosta 1 e najnizok mozhen prioritet Vrednosta na prioritetot mozhe da se menuva da Vreme na dostapnost e: vreme koga procesot stanuva dostapen za izvrshuvanje Vreme na dostapnost kaj rapredeluvanje vo realno vreme e: vreme koga procesot stanuva dostapen za izvrshuvanje Vreme na procesiranje e: vremeto koe e potrebno da se izvrshi procesot i da se kompletira Vreme na procesiranje kaj rapredeluvanje vo realno vreme e: vremeto koe e potrebno da se izvrshi procesot i da se kompletira Vremenska podelba (time sharing) e postapka koga procesorskoto vreme se dodeluva podednakvo na sekoj korisnik Vremeto na odziv znachi kolku vreme posle dobivanje baranje mu e potrebno na operativniot sistem vo realno vreme da go opsluzhi baranjeto. Tochno Vremeto na procesiranje e: vo nekoi sluchai dostapno, vo drugi operativniot sistem naogja eksponencijalen prosek Vremeto na chekanje na procesite Zavisi od ostanatite procesi|Zavisi od izbraniot algoritam za rasporeduvanje Vtor Murov zakon Tochen/greshen Vtoriot Murov zakon glasi cenata na poluprovodnichkata tehnologija se zgolemuva skoro dvojno za period od 4 godini Vtoriot Murov zakon go dobiva svoeto ime spored __ Rok Vtoriot Murov zakon se odnesuva na dvojno zgolemuvanje na __ cenata za razvoj na poluprovodnichkata tehnologija||cenata na fabrikata za proizvodstvo Glavite za chitanje/zapishuvanje se dvizhat so pomosh na: Chekoren motor Glavite kaj tvrdite diskovi Lebdat nad magnetnite plochi Glavnata namena za koja najchesto se koristi registarot BP kaj 8086 procesorskata arhitektura e: Za pristap do lokalni promenlivi i parametri vo proceduri Glavnata namena za koja najchesto se koristi registarot DI kaj 8086 procesorskata arhitektura e: Za chuvanje na indirektni adresi t.e. rabota so memorija|Za procesiranje stringovi Glavnata namena za koja najchesto se koristi registarot DX kaj 8086 procesorskata arhitektura e: Za komunikacija so vlezno-izlezni uredi, koi se V/I mapirani|Za chuvanje na podatoci pri prechekoruvanje (overflow) Glavnata namena za koja najchesto se koristi registarot SI kaj 8086 procesorskata arhitektura e: Za chuvanje na indirektni adresi t.e. rabota so memorija|Za procesiranje stringovi Glavnata namena za koja najchesto se koristi registarot SP kaj 8086 procesorskata arhitektura e: Manipulacija so stekot vo dadena programa Glavnata namena za koja najchesto se koristi registarot AH kaj 8086 procesorskata arhitektura e: Za presmetki i rezultati dobieni so aritmetichki i logichki operacii Glavnata namena za koja najchesto se koristi registarot VH kaj 8086 procesorskata arhitektura e : Za chuvanje na indirektni adresi t.e. rabota so memorija Glavnata namena za koja najchesto se koristi registarot SH kaj 8086 procesorskata arhitektura e: Za broenje, odnosno presmetuvanje na iteracii na ciklusi i jamki Globalnoto rasporeduvanje se izvrshuva od strana na Operativniot sistem Goleminata na monitorot se zadava spored dijagonalata na ekranot Goleminata na oslobodena snaga od procesorot so tehnologija od 2005-ta godina iznesuva rang na 100 W Golemite sistemi chesto sodrzhat: Definicija za tipot|Deklaracija na promenlivite Golemite troshoci na implementacijata se poradi kodiranjeto na algoritmot|modifikaciite na operativniot sistem koj se koristi Gordon Mur svojot zakon go predlozhil analizirajkji go porastot na: tehnologijata za vgraduvanje tranzistori vo integrirano kolo Gospodar - sluga povekje procesorski sistem (Master-Slave) mozhe da dojde do preoptovaruvanje na samo eden procesor dodeka drugite se slobodni: Ne Gospodar - sluga povekje procesorski sistem (Master-Slave) Deli zaednichka memorija i bafer|Gospodarot dodeluva procesi i go kontrolira operativniot sistem i izvrshuvanjeto Gospodar - sluga povekje procesorski sistem (Master-Slave) e nekorisen (tesno grlo) koga imame: Golemi povekje procesorski sistemi Gospodar-sluga povekje procesorski sistem (Master-Slave) vo sekoj procesor sluga ima: Nitu edna kopija od operativniot sistem Gospodar-sluga povekje procesorski sistem (Master-Slave) se koristi vo: Mali povekje procesorski sistemi Granularnosta na multiprocesorite se odnesuva na: stepenot na sinhronizacija na procesite Grafichkata kartichka sluzhi za pretvaranje na nizi od bitovi i signali za prikazhuvanje na monitorot Grid ili mesh topologija e 2 dimenzionalen dizajn|upotrebuvan na mnogu komercijalni sistemi Grubo - isitnet paralelizam se iskoristuva pri: multiprocesiranje na istovremeni procesi Grubo-isitnet paralelizam oznachuva deka intervalot na sinhronizacija kje bide: so povekje instrukcii od sredno-isitnet paralelizam|so povekje instrukcii od fino-isitnet paralelizam Grubo-isitnet paralelizam se iskoristuva pri: multiprocesiranje na istovremeni procesi Gustafson pretpostavuva deka brojot na procesori ne e beskonechen|brojot na podatoci shto kje se obrabotuvaat vo delot shto mozhe da se paralelizira e ogromen Gustafsonovata klasifikacija na kompjuterskite sistemi se zasnova na podelba spored: programski model Gustafsonoviot zakon glasi: ___________ mozhe da dobie vrednost proporcionalna so brojot na _________ samo ako brojot na __________ dovolno narasne. Zabrzuvanjeto, procesori, podatoci||niedno od navedenite Gustafsonoviot zakon glasi: Zabrzuvanjeto mozhe da dobie vrednost proporcionalna so brojot na procesorite samo ako brojot na podatocite narasne dovolno golem. Da pretpostavime deka imame N procesori i M aplikacii, sekoja so N ili pomalku nishki. Kolku od vremeto koe e dadeno na raspolaganje mozhe da bide dadeno za sekoja aplikacija kaj Gang raspredeluvanje: mozhe da bide dadeno 1/M od vremeto na raspolaganje Da pretpostavime deka imame N procesori i M aplikacii, sekoja so N ili pomalku nishki. Kolku od vremeto koe e dadeno na raspolaganje mozhe da bide dadeno za sekoja aplikacija: mozhe da bide dadeno 1/M od vremeto na raspolaganje Da pretpostavime deka imame M aplikacii, sekoja so N ili pomalku nishki. Kolku procesori mora da bidat dadeni za da mozhe da se izvrshi paralelizacija na alikaciite kaj Gang raspredeluvanje: mora da bidat dadeni barem N procesori Da pretpostavime deka imame M aplikacii, sekoja so N ili pomalku nishki. Kolku procesori mora da bidat dadeni za da mozhe da se izvrshi paralelizacija na alikaciite: mora da bidat dadeni barem N procesori Daden e referenten algoritam chie vreme na izvrshuvanje e 234s. Go razgleduvame noviot algoritam so vreme 117s. Postignatoto zabrzuvanje e: 2 Daden e referenten algoritam chie vreme na izvrshuvanje e 234s. Go razgleduvame noviot algoritam so vreme 78s. Postignatoto zabrzuvanje e: 3 Daden e referenten algoritam chie vreme na izvrshuvanje e t1. Go razgleduvame noviot algoritam so vreme t2. Postignatoto zabrzuvanje mozhe da se presmeta kako: t2/t1 Dali JVM koristi vremensko otekuvanje za raspredelba na nishki Ne e specificirano Dali Kernel procesite imaat povisoko nivo na prioritet od USER procesite vo UNIX SVR4 Da Dali Kernel procesite imaat ponisko nivo na prioritet od User procesite vo UNIX SVR4 Ne Dali Real-Time porcesite imaat povisoko nivo na prioritet od Kernel procesite vo UNIX SVR4 Da Dali Real-Time porcesite imaat povisoko nivo na prioritet od USER procesite vo UNIX SVR4 Da Dali Real-Time procesite imaat povisoko nivo na prioritet od Kernel procesite vo UNIX SVR4 Da Dali Real-Time procesite imaat povisoko nivo na prioritet od USER procesite vo UNIX SVR4 Da Dali dedicated scheduling i gang scheduling se isti tehniki za rasporeduvanje na nishki (threads)? Ne Dali soft-real time rasporeduvachot e fer vo odnos na alokacija na resursite? Ne Dali dokolku sakame da implementirame UDP server koj kje treba istovremeno da prima poraki od povekje klienti morame da koristime nishki? Ne mora da ima povekje klenti Dali e bitno za kolku vreme e dobien rezultat od sistem koj opsluzhuva vo realno vreme? Da Dali e mozhno da se konstruira povekjeprocesorski KS kade shto site procesori kje koristat ista glavna memorija? da Dali ima proverka na zavisnostite koga instrukciite se izdavaat od instrukciskiot prozorec vo stanicite za skladiranje? Da Dali kaj multiprocesorite mozhe edna CPU edinica da promeni nekoj memoriski zbor, a druga CPU edinica potoa povtorno da go promeni istiot memoriski zbor? Da Dali mozhe da koristime nishki vo programskiot jazik Java Da Dali najfleksibilnite algoritmi za raspredeluvanje na procesi mozhat da bidat prosposobeni za koristenje na specifichna aplikacija ili grupa na aplikacii? da Dali paketot DatagramPacket mora da bide konstruiran za da mozhe da se primi podatok vo nego? Da mora da bide konstruiran Dali simulaciite se eftin proces? Ne. Dali simulacijata ima ogranichena preciznost? da Dali slabata procesorska koegzistentnost dozvoluva kompletiranje von redosled? Da Dali so dinamichkoto rasporeduvanje na sekoj novo kreiran proces se dodeluva barem po eden procesor da, ako ima slobodni procesori ili postoi proces koj koristi povekje od eden procesor Dali so koristenje na gang scheduling se zabavuva izvrshuvanjeto na edna aplikacija: Da Dali so koristenje na gang scheduling se podobruvaat performansite na izvrshuvanjeto na edna aplikacija: Da Dvata tipa na paralelni arhitekturi koi se najblisku do fon Nojmanoviot kompjuter se: SIMD|MIMD Dvizhenjeto kaj gluvche se prenesuva preku Dva cilindri postaveni pod 90 stepeni Debelinata na izvlechenite linii vo integriranite kola spored tehnologijata vo 2005-tata godina e? vo rang na 0,1 mikron Delovite od edna datoteka kaj tvrdite diskovi mozhe da se zapishat na Bilo kade na bilo koja plocha Delovite od edna podatoteka kaj tvrdite diskovi mozhe da se zapishat na Bilo kade na bilo koja plocha Deterministichkoto modeliranje bara: Tochen broj na vlezovi za analiza Deterministichkoto modeliranje e evaluacija so koja: Se presmetuvaat performansite za site algoritmi koi kje izvrshuvaat edna ista grupa od procesi. Deterministichkoto modeliranje e: Brzo|Prosto Deterministichkoto modeliranje e: Tip na analitichka evaluacija|Metod za definiranje na performansite na algoritmite za rasporeduvanje pri izvrshuvanje na prethodno definirana grupa od procesi Deterministichkoto modeliranje se koristi bidejki: E ednostaveno i brzo.|Dava tochni rezultati na performansite na sekoj algoritam Deterministichkoto modeliranje so najgolem efekt se koristi kaj: Programi koi se izvrshuvaat povekje pati Definiranjeto na edna promenliva kako shared znachi: Promenlivata ja delat site procesi. Digitalno sempliran video signal od 320x240 vo 256 boi treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok? 75 Digitalno sempliran video signal od 320x240 vo 256 boi treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok? 75 Digitalno sempliran video signal od 320x240 vo 65536 boi treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok? 150 Digitalno sempliran video signal od 640x480 vo 256 boi treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok? 300 Digitalno sempliran video signal od 640x480 vo 256 boi treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok? 300 Digitalno sempliran video signal od 640x480 vo 65536 boi treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok? 600 Digitalno sempliran video signal od 640x480 vo 65536 boi treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok? 600 Digitalno sempliran mono signal od 10 kHz vo 16384 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok? 20 Digitalno sempliran mono signal od 10 kHz vo 32768 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok? 20 Digitalno sempliran mono signal od 10 kHz vo 32768 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok? 20 Digitalno sempliran mono signal od 22.1 kHz vo 16384 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok? 44 Digitalno sempliran mono signal od 22.1 kHz vo 16384 nivoa treba da se prenese preku mrezha. Kolkav del od protokot na mrezhata vo KB/s ( da se zaokruzhi na celiot pogolem broj) kje zaposedne ovoj potok 3. Dokolku imame sistem so slaba mobilnost i sledniot kod e del od nishkata na mobilniot agent shto kje otpechati koga kje se preseli agentot na drugiot server? run(){ System.out.println("Cheers"); move("talisker.brewery.co.uk"); System.out.println("Slainte Mhath"); . . } R Cheers T Slainte Mhath T Undeliverable 4. Dokolku imame sistem so silna mobilnost i sledniot kod e del od nishkata na mobilniot agent shto kje otpechati koga kje se preseli agentot na drugiot server? run(){ System.out.println("Cheers"); move("talisker.brewery.co.uk"); System.out.println("Slainte Mhath"); . . } T Cheers R Slainte Mhath T Undeliverable 1. Od kade gi chita sigurnosnite pravila SecurityManager klasata koga kje se kreira objekt? T Od parametrite na konstruktorot R Od policy datotekite T Od security datotekite T Od komandna linija 2. Dali pri startuvanje na slednata programa so komandnata linija java -Djava.security.manager -Djava.security.policy==someURL MyApp kje se primenat samo sigurnosnite pravila definirani vo datotekata koja se naogja na specifiranata adresa? R Da T Ne 3. Dali pri startuvanje na slednata programa so komandnata linija java -Djava.security.manager -Djava.security.policy=someURL MyApp kje se primenat samo sigurnosnite pravila definirani vo datotekata koja se naogja na specifiranata adresa? T Da R Ne 1. Servisniot del od kriptografskata arhitektura pretstavuva ramka za implementacija na algoritmi za kriptografija? R Da T Ne 2. Servisniot del od kriptografskata arhitektura pretstavuva mnozhestvo od vekje implementirani algoritmi za kriptografija vo Java? T Da R Ne 1. Koja klasa e odgovorna za menadjiranje so site instalirani sigurnosni provajderi (algoritmi) vo Java? R Security T Provider T SecurityManager T Signature 2. Koj e metodot koj go ima sekoja klasa od kripto-klasite vo Java, koj sluzhi za kreiranje na objekt od sakanata klasa so koristenje na konkreten kripto algoritam? T Konstruktorot R getInstance T getProvider 1. Za shto sluzhi KeyPairGenerator klasata? T Za kreiranje na kluchevi za simetrichna enkripcija R Za kreiranje na kluchevi za asimetrichna enkripcija T Apstraktna klasa koja ja implementiraat site ostanati klasi koi generiraat kluchevi 2. KeyPair klasata sluzhi za: T Chuvanje na kluchevi za simetrichna enkripcija R Chuvanje na kluchevi za asimetrichna enkripcija T Apstraktna klasa koja ja implementiraat site ostanati klasi koi pretstavuvaat par od kluchevi 3. Za shto sluzhi KeyStore klasata vo Java? R Za chuvanje na parovi od kluchevi R Za chuvanje na tajni kluchevi R Za chuvanje na sertifikati T Za chuvanje na lozinki T Za chuvanje na pari 4. Kako se referenciraat elementite od KeyStore klasata? R Preku logichki iminja T Preku sopstvenikot T Preku ime na klasata T Preku odalechena referenca T Preku referenca 1. Shto e klient: R Pobaruvach na mrezhna informacija, najchesto kompjuter (PC) ili rabotna stanica (workstation) koj mozhe da pobaruva baza na podatoci i/ili nekoja druga informacija od server T Kompjuter, najchesto mokjna rabotna stanica (workstation), minicomputer, ili mainframe, na koj se smesteni informaciite so koi manipuliraat mrezhnite klienti T Mnozhestvo na drajveri, API-a, ili drug softver koj ja podobruva vrskata megju klientskata aplikacija (client application) i serverot (server) T Baza na podatoci vo koja pristapot do nekoja informacija e ogranichen od izborot na onie redici od tabelite koi zadovoluvaat nekoj kriterium za prebaruvanje T Mnozhestvo od funkcii i programski povici koi ovozmozhuvaat klientite (clients) i serverite (servers) megjusebno da komuniciraat T Jazik razvien od IBM i standardiziran od ANSI za adresiranje, kreiranje, obnovuvanje i prebaruvanje na relacioni bazi na podatoci 2. Shto e server: T Pobaruvach na mrezhna informacija, najchesto kompjuter (PC) ili rabotna stanica (workstation) koj mozhe da pobaruva baza na podatoci i/ili nekoja druga informacija od server R Kompjuter, najchesto mokjna rabotna stanica (workstation), minicomputer, ili mainframe, na koj se smesteni informaciite so koi manipuliraat mrezhnite klienti T Mnozhestvo na drajveri, API-a, ili drug softver koj ja podobruva vrskata megju klientskata aplikacija (client application) i serverot (server) T Baza na podatoci vo koja pristapot do nekoja informacija e ogranichen od izborot na onie redici od tabelite koi zadovoluvaat nekoj kriterium za prebaruvanje T Mnozhestvo od funkcii i programski povici koi ovozmozhuvaat klientite (clients) i serverite (servers) megjusebno da komuniciraat T Jazik razvien od IBM i standardiziran od ANSI za adresiranje, kreiranje, obnovuvanje i prebaruvanje na relacioni bazi na podatoci 3. Shto e Application Programming interface (API): T Pobaruvach na mrezhna informacija, najchesto kompjuter (PC) ili rabotna stanica (workstation) koj mozhe da pobaruva baza na podatoci i/ili nekoja druga informacija od server T Kompjuter, najchesto mokjna rabotna stanica (workstation), minicomputer, ili mainframe, na koj se smesteni informaciite so koi manipuliraat mrezhnite klienti T Mnozhestvo na drajveri, API-a, ili drug softver koj ja podobruva vrskata megju klientskata aplikacija (client application) i serverot (server) T Baza na podatoci vo koja pristapot do nekoja informacija e ogranichen od izborot na onie redici od tabelite koi zadovoluvaat nekoj kriterium za prebaruvanje R Mnozhestvo od funkcii i programski povici koi ovozmozhuvaat klientite (clients) i serverite (servers) megjusebno da komuniciraat T Jazik razvien od IBM i standardiziran od ANSI za adresiranje, kreiranje, obnovuvanje i prebaruvanje na relacioni bazi na podatoci 4. Shto e Middleware: T Pobaruvach na mrezhna informacija, najchesto kompjuter (PC) ili rabotna stanica (workstation) koj mozhe da pobaruva baza na podatoci i/ili nekoja druga informacija od server T Kompjuter, najchesto mokjna rabotna stanica (workstation), minicomputer, ili mainframe, na koj se smesteni informaciite so koi manipuliraat mrezhnite klienti R Mnozhestvo na drajveri, API-a, ili drug softver koj ja podobruva vrskata megju klientskata aplikacija (client application) i serverot (server) T Baza na podatoci vo koja pristapot do nekoja informacija e ogranichen od izborot na onie redici od tabelite koi zadovoluvaat nekoj kriterium za prebaruvanje T Mnozhestvo od funkcii i programski povici koi ovozmozhuvaat klientite (clients) i serverite (servers) megjusebno da komuniciraat T Jazik razvien od IBM i standardiziran od ANSI za adresiranje, kreiranje, obnovuvanje i prebaruvanje na relacioni bazi na podatoci 5. Shto e Relaciona baza na podatoci (Relation Database): T Pobaruvach na mrezhna informacija, najchesto kompjuter (PC) ili rabotna stanica (workstation) koj mozhe da pobaruva baza na podatoci i/ili nekoja druga informacija od server T Kompjuter, najchesto mokjna rabotna stanica (workstation), minicomputer, ili mainframe, na koj se smesteni informaciite so koi manipuliraat mrezhnite klienti T Mnozhestvo na drajveri, API-a, ili drug softver koj ja podobruva vrskata megju klientskata aplikacija (client application) i serverot (server) R Baza na podatoci vo koja pristapot do nekoja informacija e ogranichen od izborot na onie redici od tabelite koi zadovoluvaat nekoj kriterium za prebaruvanje T Mnozhestvo od funkcii i programski povici koi ovozmozhuvaat klientite (clients) i serverite (servers) megjusebno da komuniciraat T Jazik razvien od IBM i standardiziran od ANSI za adresiranje, kreiranje, obnovuvanje i prebaruvanje na relacioni bazi na podatoci 6. Shto e Structured Query Language (SQL): T Pobaruvach na mrezhna informacija, najchesto kompjuter (PC) ili rabotna stanica (workstation) koj mozhe da pobaruva baza na podatoci i/ili nekoja druga informacija od server T Kompjuter, najchesto mokjna rabotna stanica (workstation), minicomputer, ili mainframe, na koj se smesteni informaciite so koi manipuliraat mrezhnite klienti T Mnozhestvo na drajveri, API-a, ili drug softver koj ja podobruva vrskata megju klientskata aplikacija (client application) i serverot (server) T Baza na podatoci vo koja pristapot do nekoja informacija e ogranichen od izborot na onie redici od tabelite koi zadovoluvaat nekoj kriterium za prebaruvanje T Mnozhestvo od funkcii i programski povici koi ovozmozhuvaat klientite (clients) i serverite (servers) megjusebno da komuniciraat R Jazik razvien od IBM i standardiziran od ANSI za adresiranje, kreiranje, obnovuvanje i prebaruvanje na relacioni bazi na podatoci 1. Osnovniot softver i kaj klientot i kaj serverot e R operativen sistem T komunikaciski protokol T softver za odrzhuvanje na bazi na podatoci 2. Platformite i operativnite sistemi kaj klientot i serverot R mozhe da se razlikuvaat T ne smee da se razlikuvaat 3. Ako klientot i serverot delat isti komunikaciski protokoli, togash R razlikite vo operativnite sistemi i platformi se nevazhni T razlikite vo operativnite sistemi i platformi se mnogu vazhni 4. Razlikite vo operativnite sistemi i platformi kaj klientot i serverot se nevazhni, se dodeka tie R delat ist komunikaciski protokol T ne delat ist komunikaciski protokol 5. Vo klient/server sredina R mozhno e funkciite shto gi izvrshuva nekoja aplikacija da se podelat pomegju klientot i serverot T ne e mozhno funkciite shto gi izvrshuva nekoja aplikacija da se podelat pomegju klientot i serverot 6. Najvazhniot faktor za uspeh na edna klient/server sredina e R nachinot na koj korisnikot komunicira so sistemot kako celina T nachinot na koj korisnikot komunicira so kompjuterot T nachinot na koj korisnikot komunicira so serverot 7. Najrasprostraneti familii na klient/server aplikacii R se onie koi koristat bazi na podatoci T se onie koi koristat grafichki programi za obrabotka na sliki T se onie koi ne koristat bazi na podatoci T se onie koi sluzhat za prognoza na vremeto 8. Vo klient/server sistem koj koristi aplikacii za rabota so bazi na podatoci R bazata na podatoci se chuva kaj serverot R serverot e zadolzhen za odrzhuvanje na bazata T klientot e zadolzhen za odrzhuvanje na bazata R interakcijata pomegju klientot i serverot e vo oblik na transakcii vo koi klientot pobaruva nekoj podatok od bazata na podatoci i dobiva odgovor od serverot T interakcijata pomegju klientot i serverot e vo oblik na transakcii vo koi serverot pobaruva nekoj podatok od bazata na podatoci i dobiva odgovor od klientot 9. Koj e odgovoren za odrzhuvanje na bazata na podatoci vo edna klient/server sredina koja koristi bazi na podatoci? T Klientot R Serverot T I klientot i serverot T Nikoj 10. Aplikaciite koi gi koristat bazite so podatoci vo edna klient/server sredina najchesto se smesteni kaj R Klientot T Serverot T Vo klient/server sredina nema potreba od aplikacii za rabota so bazata na podatoci 11. Dali mozhe vo edna klient/server sredina koja koristi bazi na podatoci del od aplikaciskata logika da se prenese na serverot, odnosno celata aplikaciska logika za rabota so bazata na podatoci da se podeli pomegju klientot i serverot? R Da T Ne 1. Podelbata na klient/server aplikacii e napravena vo zavisnost od: R Procesiranjeto shto mozhe da se alocira na stranata na klientot i ona shto mozhe da se alocira na stranata na serverot T Tipot na kontrolni edinici koi se postaveni na stranata na klientot i serverot 2. Postoi spektar na klient/server implementacii na aplikacii, koi ja delat rabotata pomegju: R Klientot i serverot T Procesorot i memorijata T Operativniot sistem i hardverot 1. Kolku klasi na klient/server aplikacii postojat, vo zavisnost od podelbata na rabotata megju klientot i serverot: R 4 2. Implementacija na klient/server procesiranje vo koja rechisi celoto procesiranje se izvrshuva od eden centralen host, se narekuva: R Host based processing T Client based processing T Server based processing T Cooperative processing 3. Implementacija na klient/server procesiranje koja mnogu potsetuva na tradicionalnata mainframe okolina se narekuva: R Host based processing T Client based processing T Server based processing 4. Koga korisnichkiot intefejs se sostoi od primitiven terminal velime deka stanuva zbor za slednava klasa na klient/server procesiranje: R Host based processing T Client based processing T Server based processing T Cooperative processing 5. Vo sluchaj koga klientot e odgovoren za grafichkiot korisnichki interfejs, dodeka seto drugo procesiranje se odviva na serverot, stanuva zbor za : T Host based processing T Client based processing R Server based processing T Cooperative processing 6. Ako site aplikacii se izvrshuvaat na stranata na klientot, osven validacija na podatoci i slichni operacii so bazi na podatoci, implementirana e slednata klasa na klient/server konfiguracija T Host based processing R Client based processing T Server based processing 7. Konfiguracijata na klient/server aplikacija vo koja se optimizira procesiranjeto dodeleno na klientot i na serverot e: T Host based processing T Client based processing T Server based processing R Cooperative processing 8. Najkompleksna konfiguracija na klient/server aplikacija, koja e prilichno teshko da se postavi i odrzhuva e slednava: T Host based processing T Client based processing T Server based processing R Cooperative processing 9. Konfiguracijata na klient/server aplikacija koja nudi najmnogu pridobivki vo efikasnost, od bilo koj drug model e slednava: T Host based processing T Client based processing T Server based processing R Cooperative processing 10. Konfiguracijata na klient/server aplikacija vo koja se optimizira procesiranjeto dodeleno na klientot i na serverot, no prilichno e teshka za postavuvanje i odrzhuvanje e: T Host based processing T Client based processing T Server based processing R Cooperative processing 11. Vo koi od slednive pristapi, prilichno golem del od tovarot se stava na stranata na klientot: T Host based processing R Client based processing T Server based processing R Cooperative processing 12. Nedostatoci na fat client modelot na konfiguracija na klient/server aplikacija se: T Postoenjeto na solidni desktop aplikacii R Zadushuvanje na klientot poradi pregolem broj na dodeleni funkcii R Potrebata od postojan upgrade na mashinite na klientite T Lesno odrzhuvanje na aplikacii koi se distribuirani na iljadnici klienti 13. Nedostatoci na fat client modelot na konfiguracija na klient/server aplikacija se: R Potrebata od LAN mrezhi so visok kapacitet R Zadushuvanje na klientot poradi pregolem broj na dodeleni funkcii T Nema potreba od postojan upgrade na mashinite na klientite R Teshkoto odrzhuvanje na aplikacii koi se distribuirani na iljadnici klienti 1. Vo tronivovskite klient/server arhitekturi datotekite se distribuirani pomegju tri tipovi na mashini: R klient R serverot na srednoto nivo R kraen server T edna kontrolna edinica T kesh memorija T povekje zasebni kontrolni edinici 2. Vo tronivovskite klient/server arhitekturi datotekite se distribuirani pomegju tri tipovi na mashini korisnichkata, serverot na srednoto nivo i krajniot server R Da T Ne 3. Vo tronivovskite klient/server arhitekturi srednite serveri pretstavuvaat eden vid na porti pomegju R klientot i razlichni serveri so bazi na podatoci T klientot i operativniot sistem na serverot 4. Kesh memorijata koja se koristi vo distribuiranite datotechnite sistemi vo sebe chuvaat R Datoteki koi bile pristapeni od sistemot vo skoro vreme T Datoteki koi nikogash ne bile pristapeni od sistemot 5. Shto se namaluva so vovoeduvanje na kesh memorijata vo distribuiranite datotechnite sistemi ? R Brojot na dalechnite pristapi koi bi se pravele od klientot do serverot T Brojot na direktni pristapi kon datotekite koi nikogash ne bile pristapeni od sistemot R Brojot na direktni pristapi kon datotekite koi bile pristapeni od sistemot vo skoro vreme 6. Kaj distribuiran datotechen sistem koj vo sebe sodrzhi kesh memorija koga procesot pravi pristap do datoteka, baranjeto prvo se dostavuva do: R Kesh memorijata na rabotnata stanica koja go postavuva procesot T Kesh memorijata na serverot koj gi sodrzhi site datoteki T Diskot na serverot koj gi sodrzhi site datoteki. 7. Konzistenten kesh kaj distribuirani datotechni sistemi imame koga toj sekogash sodrzhi verodostojni kopii od pristapenite datoteki. R Da T Ne 8. Konzistenten kesh kaj distribuirani datotechni sistemi imame koga toj R sodrzhi verodostojni kopii od pristapenite datoteki T sodrzhi zastareni kopii od pristapenite datotekikoi 9. Kesh memoriite kaj distribuiranite datotechni sistemi mozhe da bidat nekonzistentni ako podatocite koi se pristapuvaat se promeneti i zastarenite kopii koi se naogjaat vo kesh memorijata ne se otfrleni R Da T Ne 1. Standardizirani interfejsi i protokoli se narekuvaat R Middleware T Protocolware T Software T Hardware 2. Middleware e odgovoren za nasochuvanje na klientskite pobaruvanja do odgovarachkiot server R Da T Ne 3. Proizvoditelite na klient/serveri najchesto ovozmozhuvaat razlichen broj na middleware paketi koi shto mozhat da bidat opcionalni R Da T Ne 4. Standardnite protokoli se potrebni za da gi povrzat razlichnite serverski interfejsi so klientite na koi im e potreben pristap do niv R Da T Ne 5. So standardizirani programski interfejsi, lesno e implemntiranje na ista aplikacija na razlichni tipovi na serveri i rabotni stanici R Da T Ne 6. So standardizirani programski interfejsi, se otezhnuva implemntiranjeto na ista aplikacija na razlichni tipovi na serveri i rabotni stanici R Ne T Da 7. Osnovnata namena na middleware e da i ovozmozhi na edna aplikacija ili na korisnikot da pristapi do razlichni servisi na serverite, pritoa ne vodejkji smetka za razlikite pomegju serverite R Da T Ne 8. Shto ovozmozhuva Middleware koj se izvrshuva vo sekoja mrezha R obezbeduva korisnicite na site mrezhi da imaat transparenten pristap do aplikaciite i resursite na bilo koja od mrezhite T obezbeduva korisnicite na lokalnata mrezhi da imaat pristap do aplikaciite i resursite na edinstveno na spostvenata mrezha 1. Tehnikite za megjuprocesorska komunikacija vo distribuiranite sistemi se temelat na: T Spodelena(shared) memorija R Razmenana poraki(message passing) 2. Remote procedure call e tehnika koja se zasnova na: T Spodelena(shared) memorija R Razmena na poraki(message passing) T Ne postoi takva tehnika 3. Klient-server funkcionalnosta mozhe da se implementira so distribuirana razmena na poaki: R Da T Ne T Konceptot na razmena na poraki se ushte ne e implementiran vo realen sistem 4. Osnovni funkcii potrebni za funkcioniranje na klient-server komunikacijata implementirana preku message passing se: R Send i Receive T Samo Send T Samo Receive 5. Koga Message passing modulot na host-ot na destinaciskiot proces kje ja primi porakata i kje go ispita ProcessID poleto na destinaciskiot proces, koi 2 od slednite scenarija se mozhni: R Message passing modulot ja skladira porakata vo baferot namenet za destinaciskiot proces R Message passing modulot mu prakja na destinaciskiot proces Receive signal i ja pravi porakata dostapna skladirajkji ja vo zaednichki(spodelen) bafer T Message passing modulot ja skladira porakata vo zaednichki(spodelen) bafer i ne prakja nikakvi signali T Message passing modulot mu prakja na destinaciskiot proces Receive signal i ja pravi porakata dostapna skladirajkji ja vo baferot namenet za destinaciskiot proces 1. Za eden sistem koj funkcionira na princip na razmena na poraki (message-passing) se veli deka e nadezhen (reliable) ako: R go garantira pristignuvanjeto na porakite T ne go garantira pristignuvanjeto na porakite 2. Za eden sistem koj funkcionira na princip na razmena na poraki (message-passing) se veli deka ne e nadezhen (unreliable) ako: T go garantira pristignuvanjeto na porakite R ne go garantira pristignuvanjeto na porakite 3. Eden nadezhen (reliable) sistem mozhe da: R vrshi proverka na greshki pri prakjanje poraki R isprati potvrda za uspeshnost pri prakjanje poraka R izvrshi preprakjanje na poraki R podreduva nepodredeni poraki T otstrani greshka vo komunikaciona mrezha 4. Nachinot na isprakjanje poraki koj ne dava izvestuvanje za uspeshnosta na ispratenata poraka gi namaluva: R kompleksnosta R procesiranjeto R komunikaciskoto opteretuvanje T potrebata od memorija T brzinata na isprakjanje poraki 5. Nachinot na isprakjanje poraki koj ne dava izvestuvanje za uspeshnosta na ispratenata poraka gi _____________ kompleksnosta, procesiranjeto i komunikaciskoto opteretuvanje. R namaluva T zgolemuva 6. Onie aplikacii koi se zainteresirani da primat potvrda za uspeshnosta na nekoja ispratenata poraka, mozhat da koristat R request i reply poraki T send i receive poraki 1. Koja e varijanta na osnovniot model na message-passing: R Remote procedure T Remote call T Remote TV 2. Metodot "Remote procedure calls" se upotrebuva vo R distributivnite sistemi T statichki sistemi T sistemi so zaednichka memorija 3. Celta na "Remote procedure calls" e R povekje programi koi se izvrshuvaat na dve razlichni mashini da koristat ednostavni sistemski povici kako da se izvrshuvaat na istata mashina. T programite koi se izvrshuvaat na dve razlichni mashini da koristat ednostavni sistemski T programite koi se izvrshuvaat na dve razlichni mashini da koristat kako dalecinski procesi 4. Komunikaciskiot kod kaj "Remote procedure calls" aplikacija mozhe da bide generiran avtomatski. R Da T Ne 5. Komunikaciskiot kod kaj "Remote procedure calls" aplikacija ne mozhe da bide generiran avtomatski. T Da R Ne 6. Komunikacijata shto koristi socket-i se smeta deka e: R nisko-nivovska forma na komunikacija pomegju distribuiranite procesi ili nishki T visoko-nivovska forma na komunikacija pomegju distribuiranite procesi ili nishki 7. Visoko-nivovski metodi na komunikacija se: R remote procedure call (RPC) R remote method invocation (RMI) T komunikacijata shto koristi sockets 8. RPC (remote procedure call) sistemot i dozvoluva na nishkata da povika procedura ili funkcija vo nekoj drug proces: R da T ne 9. RPC (remote procedure call) sistemot i dozvoluva na nishkata da povika procedura ili funkcija vo nekoj drug proces, koj proces mozhe da se naogja: R na razlichen adresen prostor na istiot kompjuter R na drug kompjuter koj e povrzan preku mrezha T nitu eden od ponudenite odgovori 10. Kaj RPC (remote procedure call) sistemite aktuelnata nishka ja povikuva dalechnata procedura isto kako shto ja povikuva i lokalnata procedura: R da T ne T ne e definirano 11. Prednosta na RPC (remote procedure call) nad socket-ite e toa shto RPC sistemot upravuva so komunikaciskiot kanal, na toj nachin shto aplikaciskite programi mozhat da se pishuvaat taka shto lokacijata na procedurata, bez razlika dali stanuva zbor za dalechinska ili lokalna, e: R transparentna T netransparentna 12. Shto znachi RMI R Odalecheno povikuvanje na metodi T Odalecheno povikuvanje na poraki T Niedno od navedenite 13. RMI dozvoluva nishka da povika metod na odalechen objekt R Da T Ne T Ne e definirano 14. Objektite se smetaat za odalecheni ako se naogjaat vo druga java virtueltna mashina (JVM) R Da T Ne T Ne e definirano 15. Dali vo RMI odreden objekt mozheme da go smetame za odalechen i pokraj toa shto se naogja lokalno na istata mashina R Da T Ne T Ne e definirano 16. Koga opredelen objekt vo Java se smeta za odalechen R Koga se naogja vo druga Java virtuelna mashina T Samo koga se naogja na druga mashina T Niedno od navedenite 17. Za da se napravat odalechenite metodi transparentni i za klientot i za serverot, RMI go implementira odalecheniot objekt so koristenje na stubovi i skeleti R Da T Ne T Ne e definirano 18. Za da se napravat odalechenite metodi transparentni i za klientot i za serverot, RMI go implementira odalecheniot objekt so koristenje na: R stubovi i skeleti T proceduri i funkcii T klienti i serveri T niedno od navedenite 1. Na koj od slednive nachini mozhe da se povikuvaat parametrite: R kako vrednosti R so pokazhuvachi R povik po referenca T parametrite ne mozhat da se povikuvaat 2. Pretstavuvanjeto ili reprezentacijata na parametrite mozhe da bide bez problemi ako: R programite shto povikuvaat i povikanite programi se vo isti programski jazici i na ist tip na mashina, so ist operativen sistem T programite shto povikuvaat i povikanite programi se vo razlichni programski jazici no ist operativen sistem T programite shto povikuvaat i povikanite programi se napishani na ist tip na mashina nezavisno od tipot na programskiot jazik 3. Ako se koristi full - blown arhitektura na komunikacija, togash problemot so pretstavuvanjeto na parametrite e reshen so: R posebno nivo na pretstavuvanje (representation layel). T posebno nivo na zapishuvanje T ne se pojavuva problem so pretstavuvanje na parametrite 1. Shto specificira povrzuvanjeto kaj Klient-server komunikacijata? R Kako kje bidat postaveni vrskite pomegu oddalechenata procedura i programata shto se povikuva T Kako kje bidat postaveni vrskite pomegju dve proceduri T Kako kje bidat postaveni vrskite pomegju dve programi T Ne postoi povrzuvanje 2. Koi tipovi na povrzuvanje postojat kaj Klient-server komunikacijata? R Nepostojano povrzuvanje R Postojano povrzuvanje T Nepovrzano povrzuvanje T Povrzano povrzuvanje 3. Kaj nepostojano povrzuvanje kaj Klient-server komunikacijata: R ostvarena e logichka konekcija pomegju dva procesi vo vreme koga oddalechenata procedura povikuva R vo momentot koga vrednostite kje bidat vrateni, konekcijata kje bide prekinata. T ne se ostvaruva logichka konekcija T vo momentot koga vrednostite kje bidat vrateni, konekcijata ne se prekinuva 4. Kaj postojano povrzuvanje kaj Klient-server komunikacijata: R konekcija koja shto e postavena za oddalechen povik od procedura ostanuva i otkoga povikot kje bide vraten. T konekcija koja shto e postavena za oddalechen povik od procedura pretstanuva otkoga povikot ke bide vraten T nitu edno od navedenite 5. Ako pomine odreden specificiran period na vreme vo koj nema aktivnosti na konekcijata kaj postojano povrzuvanje togash: R konekcijata se prekinuva T konecijata ne se prekinuva T voopshto ne se pravi konekcija 1. Konceptite na sinhron i asinhron povik od procedura se analogni so konceptite na: R blokirachki i neblokirachki poraki T SMS i MMS poraki T brzi i spori poraki 2. Koi tipovi na povici od procedura postojat: R sinhron R asinhron T funkciski T proceduralen 3. Sinhronizacijata na klientot i severot mozhe da bide ovozmozhen vo eden od slednive dva nachina: R Aplikacii na visoko nivo kaj klientot i serverot mozhe da ja inicira razmenata i na krajot da proveri dali site pobaruvanja bile ispolneti. R Klientot mozhe da izdade string na asinhroni RPC koi shto se sledeni od sinhroni RPC. Serverot ke odgovri na sinhronite RPC samo posle kompletiranjeto na site pobaruvanja vo prethodnite asinhroni RPC. T nitu edno od ponudenite 4. RPC znachi R remote procedure call T request procedure call T refresh procedure call 14. Ako imame dva procesi koi se periodichni i nepredvidlivi, dead-line rapredeluvanjeto koristi: R statichen pristap na rasporeduvanje T dinamichen pristap na rasporeduvanje T ne se koristi rasporeduvanje 15. Kaj politikata na raspredeluvanje so najran rok so nenametnati slobodni vreminja (earliest deadline with unforced idle times) R sekogash se rasporeduva procesot so najran rok, nezavisno dali e dostapen ili ne T sekogash se rasporeduva procesot so najran rok, samo ako e dostapen T sekogash se rasporeduva procesot so najran rok, samo ako e nedostapen 16. Kaj politikata na raspredeluvanje so najran rok so nenametnati slobodni vreminja (earliest deadline with unforced idle times) mozhe da dojde do pojava na: R prazni ciklusi na procesorot T blokiranje na procesorot T niedno od navedenite 01. Multiprocesorsko rasporeduvanje>> Raspredelba na nishki vo realno vreme>> Deadline Scheduling inclass>>

1.
Edinstvenata rabota shto e bitna za real-time aplikaciite e nivnite zadachi (tasks) da bidat startuvani shto e mozhno pobrzo:

R
Netochno
T
tochno

2.
Za zadachite (tasks) na real-time aplikaciite najbitno e

T
da bidat startuvani po time sharing korisnichkite aplikacii
R
Da bidat startuvani vo najoptimalniot moment, nitu prerano nitu predocna
T
da bidat startuvani kolku shto e mozhno pobrzo

3.
Koi dopolnitelni informacii treba da mu bidat na raspolaganje na eden real-time raspredeluvach

R
Starting deadline
R
Completion deadline
R
Ready time
R
Subtask stucture
R
Priority
R
Resource requirements
T
Nitu eden od ponudenite

4.
Za real-time aplikacii shto koristat starting deadline

R
Ne se koristi ispraznuvanje (preemption)
R
Se koristi strategija na neispraznuvanje (non-preemption)
T
Se koristi izpraznuvanje (preemtion)

5.
Za real-time aplikacii shto koristat complition deadline

R
se koristi ispraznuvanje (preemption)
R
Se koristi strategija na ispraznuvanje (preemption)
T
Ne koristi izpraznuvanje (preemtion)

6.
Koga stanuva zbor za real-time rasporeduvanje i se koristat starting deadlines

T
Raspredeluvanjeto so fiksni prioriteti e superiorno vo odnos na raspredeluvanje spored najran kraen rok (earliest deadline)
T
Zavisi od impmentacijata
R
Rasporeduvanjeto spored najran kraen rok (earliest deadline) e superiorno vo odnos na raspredeluvanjeto so fiksni prioriteti

7.
Koga stanuva zbor za real-time rasporeduvanje i se koristat complition deadlines najdobri performansi postignuva

R
earliest deadline with unforced idle times strategijata
T
earliest deadline strategijata
T
FCFS strategijata

8.
Koga stanuva zbor za real-time rasporeduvanje i se koristi earliest deadline with unforced idle times strategijata

T
Prioritet e maksimalna iskristenost na procesort
R
Procesot mozhe da bide vo idle sostojba i pokraj toa shto ima task-ovi podgotveni za izvrshuvanje

01. Multiprocesorsko rasporeduvanje>> Raspredelba na nishki vo realno vreme>> Rate Monotonic Scheduling (RMS)>>

1.
Kaj koj metod za rasporeduvanje vo realno vreme na periodichni zadachi prioritetite se dodeluvaat spored goleminata na periodot na zadachata?

T
Deadline Scheduling
R
Rate Monotonic Scheduling
T
Thread Scheduling
T
Process Scheduling

2.
Kaj Rate Monotonic Scheduling najvisok prioritet se dodeluva na zadachata so:

R
Najkratok period
T
Sreden period
T
Najdolg period

3.
Merka za efikasnost na metod za periodichno rasporeduvanje kaj Rate Monotonic Scheduling e:

R
Dali garantira metodot deka nieden kraen rok za usluzhuvanje na edna zadacha nema da se prechekori
T
Dali garantira metodot deka sekoj kraen rok za usluzhuvanje na edna zadacha kje se prechekori.
T
Dali zbirot na iskoristenost na procesorot od n zadachi e pogolem od totalnata iskoristenost na procesorot.
R
Dali zbirot na iskoristenost na procesorot od n zadachi e pomal od totalnata iskoristenost na procesorot

4.
Kaj koj metod za rasporeduvanje vo realno vreme na periodichni zadachi prioritetite se dodeluva spored goleminata na ratata na zadachata?

T
Deadline Scheduling
R
Rate Monotonic Scheduling
T
Thread Scheduling
T
Process Scheduling

5.
Kaj Rate Monotonic Scheduling najvisok prioritet se dodeluva na zadachata so:

T
Najmala rata
T
Sredna rata
R
Najgolema rata

6.
Rata na periodichna zadacha kaj Rate Monotonic Scheduling e inverzija na:

R
Periodot na periodichna zadacha
T
Krajniot rok za kompletiranje na edna periodichna zadacha
T
Krajniot rok za pojavuvanje na edna periodichna zadacha

01. Multiprocesorsko rasporeduvanje>> Raspredelba na nishki vo realno vreme>> Rasporeduvanje so monotona rata inclass>>

1.
1.Edna od povetuvachkite metodi za rasporeduvanje na periodichni zadachi e

T
Deadline scheduling
T
Real-time scheduling
T
Dynamic scheduling
R
Rate Monotonic scheduling

2.
2. Koi od slednite poimi se parametri na edna periodichna zadacha:

T
Processing
R
Execution Time
R
Task Period
R
Task Cycle
T
Task Idle
R
Task Rate
R
Task Utilization

3.
3. Ako T e period na zadachata, a C e vreme na procesiranje, togash iskoristenost U = C/T imame samo koga

R
Zadachata se izvrshuva se do kompletiranje
R
Nema chekanje zaradi nedostatok na resursi
T
Nemame drugi periodichni zadachi
T
Imame i drugi periodichni zadachi

4.
. Kaj RMS (Rate Monotonic scheduling), zadacha so najvisok prioritet e onaa so

R
Najmala perioda
T
Najvisoka perioda
R
Najvisoka rata
T
Najniska rata
T
Prioritetot ne zavisi od ratata

5.
5. Kaj RMS (Rate Monotonic scheduling), so zgolemuvanje na ratata t.e. so namaluvanje na periodata na zadachata prioritetot

T
Opagja
R
Se zgolemuva
R
Se menuva
T
Ne se menuva

6.
6. Kaj RMS (Rate Monotonic scheduling), povisok prioritet na periodichna zadacha znachi

T
Poniska rata
R
Poniska perioda
R
Povisoka rata
T
Povisoka perioda

7.
7. Kaj RMS, neravenstvoto C1/T1+C2/T2+…+Cn/Tn<=1 znachi R Deka sumata na iskoristenostite na poedinechnite zadachi e sekogash pomala ili ednakva od maksimalnata iskoristenost R Deka sumata na iskoristenostite na poedinechnite zadachi e sekogash pomala ili ednakva od 1 T Deka sumata na iskoristenostite na poedinechnite zadachi e sekogash pomala ili ednakva od minimalnata iskoristenost T Neravenstvoto ima samo teoriska interpretacija koja ne sekogash vazhi vo praksata 8. 10. Koj od slednite algoritmi za raspredeluvanje na periodichni zadachi ima povisoka gorna granica na iskoristenost: T RMS (Rate Monotonic scheduling) R Earliest Deadline scheduling R (Rate Monotonic scheduling) R upotrebuva vo industriskite aplikacii: T Netochno R Tochno T Earliest Deadline scheduling nema gorna granica na iskoristenost 9. 12. Shirokata upotreba na RMS (Rate Monotonic scheduling) se dolzhi na: R Malata razlika vo performansi vo praksata R Povekjeto real-time kritichni sistemi imaat i nekritichni komponenti koi go apsorbiraat neiskoristenoto procesorsko vreme R Polesnoto postiganje na stabilnost T Niskata verojatnost deka vo sistemot postojat pogolem broj na periodichni zadachi T Visokite performansi T Visokata granica na iskoristenost na algoritmot T Nitu eden od ponudenite odgovori 1. Trite klasi na LINUX raspredeluvanje se: R SCHED_FIFO, SCHED_RR, SCHED_OTHER T SCHED_FIFO, Shortest Job First, Multilevel Queue Scheduling 2. Kaj operativniot sistem Linux sistemot nema da gi prekine izvrshuvanjeto na FIFO koncite osven vo sluchaite: R Izvrshuvanjeto na FIFO konecot cheka na nekoj nastan, na primer vlezno/izlezna operacija T Drug FIFO konec so ponizok prioritet e spremen 3. Kaj operativniot sistem Linux koga izvrshuvanjeto na FIFO konecot e prekinato: R Toj se stava vo asocijativna redica zaedno so negoviot prioritet T Toj ne se stava vo asocijativna redica zaedno so negoviot prioritet 4. Kaj operativniot sistem Linux koga FIFO konec e podgotven i ima najvisok prioritet od drugite momentalno izvrshlivi konci togash koj konec se izvrshuva prv: R Se izvrshuva konecot so najvisok prioritet. R Ako ima povekje konci so najvisok prioritet togash se izvrshuva onoj shto najvishe chekal. T Se izvrshuva konecot koj najvishe chekal bez razlika na prioritetot. 5. Kaj operativniot sistem Linux koga SCHED_RR se izvrshuva vo svojata vremenska kvota, toj e suspendiran vo real-time konec i sleden izbran konec za izvrshuvanje e R Konec so ist ili pogolem prioritet. T Konec so pomal prioritet. 1. Vo UNIX SVR4 algoritam za raspredelba na procesi koj od dadenite procesi e so najvisok prioritet R Real-Time procesi T Kernel process T Linux procesi T User procesi T UNIX procesi T Windows procesi T Aplikaciski procesi T TCP/IP procesi 2. Vo UNIX SVR4 algoritam za raspredelba na procesi sleden po prioritet posle Kernel procesot e T Kernel procesi R User procesi T Linux procesi T Windows procesi T Real-Time procesi T Aplikaciski procesi T TCP/IP 3. Proces so najmal prioritet vo algoritamot na raspredelba UNIX SVR4 ima T Aplikaciski procesi T TCP/IP procesi T Real-Time procesi T Linux procesi R USER procesi T Kernel procesi T Windows procesi 4. Kolku nivoa na prioritet ima vo algoritamot na raspredelba UNIX SVR4 T 4 T 5 T 2 R 3 T 0 T 7 T povekje od 5 5. Koj od procesite se naogja na 2 nivo po prioritet vo UNIX SVR4 T Aplikaciski procesi T TCP/IP procesi T Real-Time procesi T USER procesi R Kernel procesi T UNIX procesi T Windows procesi 6. Dali Real-Time porcesite imaat povisoko nivo na prioritet od Kernel procesite vo UNIX SVR4 R Da T Ne T Isto 7. Dali Real-Time porcesite imaat povisoko nivo na prioritet od USER procesite vo UNIX SVR4 R Da T Isto T Ne 8. Dali Kernel procesite imaat povisoko nivo na prioritet od USER procesite vo UNIX SVR4 R Da T Isto T Ne 9. Dali Kernel procesite imaat ponisko nivo na prioritet od User procesite vo UNIX SVR4 T Da T Isto R Ne 10. Koe nivo na prioritet go ima USER procesite vo algoritamot na raspredelba UNIX SVR4 T Ponisko R Najnisko T Sredno T Nema prioritet T Ne mnogu Visoko T Najvisoko T Sredno-umereno 11. Koe nivo na prioritet go ima Kernel procesite vo algoritamot na raspredelba UNIX SVR4 T Ne mnogu Visoko T Najvisoko R Sredno T Najnisko T Nema prioritet T Ponisko T Sredno-umereno 12. Koe nivo na prioritet go ima Real-Time procesite vo algoritamot na raspredelba UNIX SVR4 R Najvisoko T Sredno-umereno T Sredno T Najnisko T Ne mnogu Visoko T Ponisko T Nema prioritet 13. Vo klasata na Time-Sharing na algoritamot za raspredelba na procesi UNIX SVR4 prioritetot e: T Konstanta R Variabla (se menuva) T Konstanta so Vrednost 3 T Ne e definirano T Ni edno od navedenite 14. Vo klasata na Time-Sharing na algoritamot za raspredelba na procesi UNIX SVR4 prioritetot se zgolemuva: T Ako momentalno go koristi vremenskiot interval koj mu e dodelen R Ako procesot e blokiran poradi nekoj nastan ili resursi T Ako dodelenoto vreme mu izminalo T Ne se zgolemuva T Ni edno od navedenite opcii 15. Vo klasata na Time-Sharing na algoritamot za raspredelba na procesi UNIX SVR4 prioritetot se namaluva: T Ako procesot e blokiran poradi nekoj nastan ili resursi R Ako dodelenoto vreme mu izminalo T Ne se namaluva 16. Vo klasata na Time-Sharing na algoritamot za raspredelba na procesi UNIX SVR4 prioritetot se menuva: R Ako momentalno go koristi vremenski interval koj mu e dodelen R Ako procesot e blokiran poradi nekoj nastan ili resursi T Ako dodelenoto vreme mu izminalo T Ne se menuva 1. Kako W2k(windows 2000) go vrshi rasporedot na izvrshuvanje: R Preku algoritam baziran iskluchivo na prioritet T Po memorija T Po vreme na chekanje 2. Kako se vika del od jadroto na Windows 2000 koj e zadolzhen za raspredelbata: R Dispatcher T Task manager T Divider 3. Kaj Windows 2000, konecot selektiran da se izvrshuva nema da prestane da se izvrshuva dodeka: R Ne e prekinat od nekoj drug koj ima pogolem prioritet R Ne zavrshi R Vremeto dodeleno zavrshi 4. Prioritetite vo W2K se organizirani slednite grupi klasi: R Realno vreme(real time class) R Promenlivi(the variable class) T Korisnichki(user class) 5. Kaj Windows 2000, vo klasata prioritet od realno vreme koncite imaat: T Promenliv prioritet R Prioritet koj nikogash ne se menuva T Nemaat prioritet 6. Kaj Windows 2000, konecot selektiran da se izvrshuva kje prestane da se izvrshuva ako e prekinat od nekoj drug koj ima pogolem prioritet: R Da T Ne T Ne se znae 7. Kako se ogranizirani prioritetite vo W2K : R Vo dve grupi,klasi T Vo edna grupa,klasa T Vo 3 grupi,klasi 8. Vo Windows 2000, prioritet koj nikogash ne se menuva ima kaj: R klasata prioritet od realno vreme T Vo klasata promenliv prioritet T Nitu edno 9. Vo Windows 2000, promenliv prioritet ima vo: T Klasata so prioritet od realno vreme R Vo klasata so promenliv prioritet T Nitu edno 1. Tradicionalnata klient/server arhitektura, znachi podelba na rabotata pomegju klientot i serverot R Na dve nivoa T Na tri nivoa T Na chetiri nivoa 2. Tri-nivovskiot model na arhitektura opfakja: R Klient, mashina na sredno nivo, i nadvoreshen server T Klient, mrezhna konfiguracija i server T Klient, mrezhen operativen sistem i server 3. Mashinite koi se na sredno nivo vo tri-nivovskiot model gi imaat slednive funkcii: R Interfejs za komunikacija pomegju klientot i nadvoreshnite serveri R Konverzija na protokoli pomegju dvete nivoa R Mapiranja na razlichni querys od eden vo drug vid T Odrzhuvanje na golemite bazi na podatoci 4. Vo sluchaj koga koristime podatochen server kaj klient/server arhitektura kon koj postojano pristapuvame za chitanje i zapishuvanje na datoteki: R Performansite mozhat znachitelno da bidat degradirani T Nema znachitelna degradacija na performansi poradi malata latentnost na mrezhata T Performansite se podobruvaat ako se koristat povekje serveri 5. Vo sluchaj koga koristime podatochen server kaj klient/server arhitektura kon koj postojano pristapuvame za chitanje i zapishuvanje na datoteki: R Performansite mozhat znachitelno da bidat degradirani T Nema znachitelna degradacija na performansi poradi malata latentnost na mrezhata T Performansite se podobruvaat ako se koristat povekje serveri 6. Eden nachin da se kontrolira latentnosta na mrezhata vo sluchaj koga postojano pristapuvame za chitanje/zapishuvanje na datoteki na serverot kaj klient/server arhitektura e R Koristenje na principot na vremenska lokalnost T Koristenje na pogolem disk-prostor instaliran kaj serverot R Koristenje na principot na prostorna lokalnost R Koristenje na lokalni kesh memorii 7. Koristenjeto na lokalni kesh memorii za chuvanje na poslednite pristapeni datoteki kaj klient/server arhitektura e so cel da: R Se namali brojot na pristapuvanja na oddalecheniot datotechen server T Se zgolemi brojot na pristapuvanja kon oddalecheniot datotechen server T Se zachuva konzistentnosta na tie datoteki 8. Ako daden proces od nekoja klientska mashina bara pristap do nekoja datoteka na oddalecheniot server, togash toa baranje najprvo se sproveduva do: R Keshot na klientot T Lokalniot disk na klientot T Kesh memorijata na oddalecheniot server T Diskot na oddalecheniot server 9. Ako baranjeto koe e sprovedeno do lokalnata kesh memorija na klientot ne rezultira so pogodok, se pristapuva kon : T Keshot na klientot R Lokalniot disk na klientot T Kesh memorijata na oddalecheniot server T Diskot na oddalecheniot server 10. Ako baranjeto koe e sprovedeno do lokalniot disk na klientot ne rezultira so pogodok, se pristapuva kon T Keshot na klientot T Lokalniot disk na klientot R Kesh memorijata na oddalecheniot server T Diskot na oddalecheniot server 11. Najednostaven pristap vo reshavanje na problemot so konzistentnost na kesh memoriite kaj klient/server arhitektura e da se primeni: R Tehnika na zakluchuvanje na datoteki (file locking) T Tehnika na prikrivanje na datoteki (file hiding) T Tehnika na keshiranje na datoteki (file caching) 12. Dokolku se primeni tehnika na zakluchuvanje na datoteki so cel da se zachuva konzistentnosta na keshot kaj klient/server arhitektura T Mozhno e da se podobrat performansite R Mozhno e da se namali fleksibilnosta T Mozhno e da se zgolemi fleksibilnosta R Mozhno e da se namalat performansite 1. Middleware e: R standardizirani interfejsi i protokoli T del od operativniot sistem T del megju hardverot i softverot T del od serverskiot operativen sistem 2. So remote access kontrolata, fajlot ostanuva na serverot i klientot prakja komandi za da ja zavrshi rabotata tamu. R Da T Ne 3. Sistemite chii fajlovi mozhat da se premestuvaat bez da im se menuva imeto se narekuvaat (lokaciski nezavisni) R Da T Ne 4. Koga dva ili povekje korisnici delat ist fajl, neophodno e da se definira semantikata na chitanje i pishuvanje za da se izbegnat problemi R Da T Ne T Ne e definirano 5. Semantikata na datotekite za spodeluvanje e nezgodna rabota, bidejkji nema elegantno i efikasno reshenie R Da T Ne 1. Kaj tradicionalnite ednoprocesorski sistemi efikasnosta se zgolemuva so: R pogolemo iskoristuvanje na procesorot R na procesorot mu se dozvoluva da izvrshuva drug proces dodeka eden cheka na v/i operacija T procesorot se vrzuva za eden konkreten proces 2. Koga na raspolaganje ima povekje procesori t.e. kaj multiprocesorskite sistemi krajnata cel e: R podobri prosechni performansi na aplikaciite T shto povekje da se iskoristi sekoj poseben procesor T da se podobri vremeto na chekanje za v/i kaj aplikaciite 3. Aplikacija koja se sostoi od mnogu nishki koi imaat potreba od megjusebna komunikacija - sinhronizacija kje ima podobri performansi: R ako i se ovozmozhi izvrshuvanje na site nishki istovremeno T ako site nishki se izvrshuvaat na eden procesor T ako se podobri iskoristenosta na procesorite 4. Kaj multiprocesorite, vo momentot koga edev procesor e vo neaktivna sostojba, koj vrshi izbor na proces od procesite koi se naogjaat vo redicata za chekanje? R operativniot sistem T korisnikot T procesorot 5. Kaj multiprocesorite, procesite koi chekaat da bidat alocirani na procesorot se naogjaat vo T redicata na polnenje R redicata na chekanje T memorijata 6. Kaj multiprocesorite vo eden procesor, mozhe odednash da se izvrshuva eden proces T netochno R tochno 7. Algoritmite za raspredeluvanje kaj ednoprocesorskite sistemi vo odnos na algoritmite za raspredeluvanje kaj povekjeprocesorskite sistemi se R poslozheni T poednostavni T slozhenosta e ista i vo dvata sluchai 8. Ednoprocesorskite sistemi vo odnos povekjeprocesorskite sistemi imaat T pogolema presmetuvachka mokj R pomala presmetuvachka mokj T vo nekoi sluchai pomala, vo nekoi sluchai pogolema T daleku pogolema presmetuvachka mokj, bidejkji so dodavanje na povekje procesori se uslozhnuva arhitekturata i avtomatski nastanuva degradacija na performansite 9. Kaj multiprocesorite postojat algoritmi za raspredeluvanje T da, i tie se poslozheni od algoritmite kaj ednorpocesorite R da, i tie se poednostavni od algoritmite kaj ednoprocesorite T ne, ima dovolen broj procesori i nema potreba od algoritmi za raspredeluvanje so koi samo bi se uslozhnila arhitekturata i bi se degradirale performansite 10. Vo ednoprocesorskite sistemi se dobivaat podobri performansi so koristenje na R raspredeluvanje po prioritet ili nekoj drug sofisticiran algoritam T prostite algoritmi za paspredeluvanje kako First Come First Served - FCFS (prv dojden prv usluzhen) 11. Vo multiprocesorskite sistemi se dobivaat podobri performansi so koristenje na R prostite algoritmi za paspredeluvanje kako First Come First Served - FCFS (prv dojden prv usluzhen) T raspredeluvanje po prioritet ili nekoj drug sofisticiran algoritam 12. Koga se razgleduva raspredeluvanje na procesi vo multiprocesorski sistem slozhenite algoritmi za raspredeluvanje se: R nepotrebni R kontraproduktivni T neophodni T poefikasni 13. Koga se razgleduva raspredeluvanje vo ednoprocesorski sistem slozhenite algoritmi za raspredeluvanje se: R poefikasni T nepotrebni T kontraproduktivni T neophodni 14. Koga se razgleduva raspredeluvanje na nishki vo multiprocesorski sistem za podobruvanje na performansite vazhno e: R drugi koncepti kako grupno raspredeluvanje i sl. T raspredeluvanje spored prioritetot na nishkite T raspredeluvanje spored istorijata na izvrshuvanjeto 1. Procesorite vo multiprocesorski sistem koi se identichni vo pogled na funkcionalnosta se narekuvaat R homogeni T nehomogeni T granularni T nieden od navedenite 2. Koga kaj multiprocesorite ima edna zaednichka redica na chekanje R na koj bilo sloboden procesor se dodeluva proces od redicata R proces se dodeluva na procesor na koj ima priklucheno V/I ured, a procesot saka da go koristi uredot T kaj multiprocesorite nema implementirano zaednichka redica na chekanje 3. Proces koj pobaruva V/I ured prikluchen za eden procesor vo multiprocesorski sistem R se raspredeluva na procesorot na koj e prikluchen V/I-iot ured T se raspredeluva na koj bilo procesor, a koga kje go pobara V/I ured se prefrluva na procesorot kade e prikluchen V/I T ne se raspredeluva 4. Zaednichkata redica na chekanje vo odnos na zasebna redica na chekanje za sekoj procesor kaj multiprocesorskite sistemi e T polosha implementacija R podobra implementacija T nema razlika vo implementacijata T ne postoi zaednichka redica na chekanje kaj povekjeprocesorskite sistemi T ne postoi zasebna redica na chekanje kaj povekjeprocesorskite sistemi 5. Kaj multiprocesorite so zasebna redica na chekanje za sekoj procesor R eden procesor mozhe podolgo vreme da bide neaktiven T ne postoi takva implementacija R eden procesor mozhe da bide postojano vreme zafaten R performansite se poloshi otkolku kaj multiprocesori so zaednicha redica na chekanje T performansite se podobri otkolku kaj multiprocesori so zaednicha redica na chekanje 6. Multiprocesorite kaj koi postoi zaednichka redica na chekanje vo odnos na implementacijata na algoritmi za raspredeluvanje se delat na T homogeni T nehomogeni T granularni T negranularni R simetrichni R asimetrichni T ne postojat multiprocesorski sistemi so zaednichka redica na chekanje T povekjeprocesorskite sistemi se seushte vo idejna faza na razvoj, i nivna implementacija se ochekuva za nekolku godini 1. W1 e poednostaven od W2 R W1: asymetric multiprocessing W2: symetric multiprocessing T W1: symetric multiprocessing W2: asymetric multiprocessing 2. W1 e poslozhen od W2 R W1: symetric multiprocessing W2: asymetric multiprocessing T W1: asymetric multiprocessing W2: symetric multiprocessing 3. Pri koja od slednite shemi potrebata za data sharing e pogolema T asymetric multiprocessing R symetric multiprocessing 4. Pri koja od slednite shemi potrebata za data sharing e pomala T symetric multiprocessing R asymetric multiprocessing 1. Kaj simetrichnite multiprocesori R sekoj procesor ima implementirano zaseben algoritam za raspredeluvanje T postoi eden procesor koj e odgovoren za raspredeluvanje T algoritmite za raspredeluvanje se vo simetrichen odnos 2. Multiprocesorite kade sekoj procesor zasebno ja pregleduva redicata na chekanje i od nea izbira proces za izvrshuvanje se R simetrichni T asimetrichni 3. Kaj simetrichnite multiprocesori konflikt nastanuva koga T ne nastanuva konflikt R dva ili povekje procesori kje se obidat da pristapat i obnovat zaednichki podatoci T eden procesor kje se obide da ja prezeme kontrolata vrz redicata na chekanje i kje stane gospodar T slugite kje izvrshat takanarechena "revolucija", a gospodarot za kazna nema da im dodeluva procesi 4. Konfliktite kaj simetrichnite multiprocesori mozhe da se izbegnat ako R se garantira deka dva procesori nema da odberat ist proces istovremeno T konfliktite se nereshlivi kaj simetrichnite multiprocesori T se koristi gospodat/sluga nachin na multiprocesiranje 5. Pri simetrichnoto multiprocesiranje (symetric multiprocessing): R procesite se smesteni vo zaednichka redica T pred sekoj procesor postoi redica R sekoj procesor samiot odbira proces od zaednichkata redica R procesite se smesteni vo zaednichka redica T pred sekoj procesor postoi redica T eden procesor (master server) e odgovoren za resporeduvanjeto 6. Pri symetric multiprocessing respoduvanjeto e kontrolirano od: T master server R sekoj procesor e odgovoren za procesite shto se izvrshuvaat kaj nego 7. SMP e R Symmetric MultiProcessors T Simulate Memory Process T Synchronize MultiProcessors 8. Simetrichnite Multiprocesori R koristat edna kopija na OS,koj site CPU go koristat T koristat edna kopija na OS,koj go usluzhuva eden CPU T sekoj CPU ima svoj OS 9. Kaj Simetrichnite Multiprocesori, dve ili povekje CPU mozhat istovremeno da go koristat OS R mozhe T ne mozhe 10. Kaj Simetrichnite Multiprocesori, dve ili povekje CPU mozhat istovremeno da pristapat do ista tabela R mozhe T ne mozhe 11. Kaj Simetrichnite Multiprocesori,problemot so nemozhnosta za istovremeno izvrshuvanje na kodot na OS, se reshava so R mutex T TSL T space sharing 12. Kaj Simetrichnite Multiprocesori R OS se deli na kritichni regioni so privatni mutex T Sekoj CPU ima svoj OS T Postoi edna kopija na OS vo memorija,i privatni data sekcii za sekoj CPU 13. Simetrichnite Multiprocesori R delat OS T sekoj CPU ima svoj OS R koristat mutex za rezervacija na OS T eden CPU go opsluzhuva OS, a drugite gi izvrshuvaat korisnichkite programi 1. Kaj asimetrichnite multiprocesori T sekoj procesor ima implementirano zaseben algoritam za raspredeluvanje R postoi eden procesor koj e odgovoren za raspredeluvanje T algoritmite za raspredeluvanje se vo asimetrichen odnos 2. Multiprocesorite kade eden procesor e odgovoren za raspredeluvanje, obrabotka na V/I i drugi sistemski aktivnosti se T simetrichni R asimetrichni 3. Kaj asimetrichnite multiprocesori gospodarot e odgovoren za raspredeluvanjeto, a slugite samo go izvrshuvaat kodot R tochno T netochno 4. Raspredeluvanjeto kaj asimetrichnite multiprocesori vo odnos na raspredeluvanjeto kaj simetrichnite multiprocesori e R poednostavno T poslozheno T dvete raspredeluvanja se so podednakva slozhenost T vo nekoi sluchai poednostavno, vo nekoi poslozheno 5. Raspredeluvanjeto kaj asimetrichnite multiprocesori vo odnos na raspredeluvanjeto kaj simetrichnite multiprocesori e poednostavno bidejkji R samo eden procesor pristapuva kon podatocite na sistemot T raspredeluvanjeto e poslozheno R ne postoi opasnost od istovremeno pristapuvanje kon zaednichki podatoci 6. Pri asimetrichnoto multiprocesiranje (asymetric multiprocessing): R procesite se smesteni vo zaednichka redica T pred sekoj procesor postoi redica T sekoj procesor samiot odbira proces od zaednichkata redica R eden procesor (master server) e odgovoren za resporeduvanjeto 7. Pri asymetric multiprocessing respoduvanjeto e kontrolirano od: R master server T sekoj procesor e odgovoren za procesite shto se izvrshuvaat kaj nego Posted by Dipset at 6:41 AM 6 1. Granularnosta na multiprocesorite se odnesuva na: R stepenot na sinhronizacija na procesite T goleminata na podatochnite magistrali T brojot na procesori 2. Na koi nivoa na granularnost mozhe da se vovede paralelizmot: R fino-isitnet paralelizam R sredno-isitnet paralelizam R grubo-isitnet i mnogu grubo-isitnet paralelizam T losho-isitnet paralelizam T mnogu losho--isitnet paralelizam 3. Fino-isitnet paralelizam oznachuva deka intervalot na sinhronizacija kje bide: T so povekje instrukcii od sredno-isitnet paralelizam R so pomalku instrukcii od sredno-isitnet paralelizam T so povekje instrukcii od grubo-isitnet paralelizam R so pomalku instrukcii od grubo-isitnet paralelizam 4. Sredno-isitnet paralelizam oznachuva deka intervalot na sinhronizacija kje bide: R so povekje instrukcii od fino-isitnet paralelizam T so pomalku instrukcii od fino-isitnet paralelizam R so pomalku instrukcii od grubo-isitnet paralelizam T so povekje instrukcii od grubo-isitnet paralelizam 5. Grubo-isitnet paralelizam oznachuva deka intervalot na sinhronizacija kje bide: R so povekje instrukcii od sredno-isitnet paralelizam T so pomalku instrukcii od sredno-isitnet paralelizam R so povekje instrukcii od fino-isitnet paralelizam T so pomalku instrukcii od fino-isitnet paralelizam 1. Kaj grubo-isitnet i mnogu grubo-isitnet paralelizam sinhronizacija e potrebna na: R krupno nivo T sitno nivo 2. Kaj grubo-isitnet i mnogu grubo-isitnet paralelizam potrebna e: R mala promena na softverot T golema promena na softverot 3. Grubo-isitnet paralelizam se iskoristuva pri: R multiprocesiranje na istovremeni procesi T paralelno procesiranje na nishki T nezavisni procesi 4. Dokolku imame golema interakcija megju mnozhestvata na procesi shto treba da se sinhroniziraat poefektivno e koristenjeto na: R povekjeprocesorski sistem T distribuiran sistem T ednoprocesorski sistem 5. Pri paralelno procesiranje povekjeprocesorskiot sistem e poefektiven od distribuiraniot sistem koga : R imame golema interakcija megju mnozhestvata na procesi shto treba da se sinhroniziraat T imame mala interakcija megju mnozhestvata na procesi shto treba da se sinhroniziraat T nema interakcija megju mnozhestvata na procesi shto treba da se sinhroniziraat 1. Sredno-isitnet paralelizam se upotrebuva pri: R paralelno procesiranje na nishki T multiprocesiranje na istovremeni procesi T nezavisni procesi 2. Paralelno procesiranje na nishki se javuva pri: R sredno-isitnet paralelizam T fino-isitnet paralelizam T grubo-isitnet paralelizam 3. Koja e prichinata za upotreba na sredno-isitnet paralelizam: R pogolema interakcija i koordinacija megju nishkite T pomala interakcija i koordinacija megju nishkite T nepostoenje na interakcija i koordinacija megju nishkite 4. Fino-isitnet paralelizam se odnesuva na: R paralelnoto procesiranje na edinechni instrukcii T multiprocesiranje na istovremeni procesi T paralelno procesiranje na nishki T nezavisni procesi 1. Pri statichko raspredeluvanje kaj multiprocesorski sistem: R daden proces permanentno se dodeluva na eden procesor, od negovata aktivacija, pa se do negovoto kompletiranje T site procesi se chuvaat zaedno vo globalna redica na chekanje i se raspredeluvaat na bilo koj sloboden procesor T eden proces za vreme na svojot zhivot mozhe da se izvrshuva na razlichni procesori, vo razlichno vreme 2. Pri dinamichko raspredeluvanje kaj multiprocesorski sistem: R site procesi se chuvaat zaedno vo globalna redica na chekanje i se raspredeluvaat na bilo koj sloboden procesor R eden proces za vreme na svojot zhivot mozhe da se izvrshuva na razlichni procesori, vo razlichno vreme T daden proces permanentno se dodeluva na eden procesor, od negovata aktivacija, pa se do negovoto kompletiranje 3. Prednosti pri statichko raspredeluvanje se kaj multiprocesorski sistem: R malku vreme se troshi za raspredeluvanjeto na procesite T site procesori efikasno se iskoristuvaat T podednakvo gi opteretuva site procesori 4. Nedostatoci pri statichko raspredeluvanje kaj multiprocesorski sistem: R nekoi od procesorite mozhe da bidat neiskoristeni T se troshi golemo vreme za raspredeluvanjeto na procesite 5. So master/slave arhitekturata kaj multiprocesorski sistem R kluchnite funkcii na jadroto na operativniot sistem sekogash se izvrshuvaat na eden poseben procesor, i toj e odgovoren za raspredeluvanjeto na procesite na ostanatite procesori, koi mozhat da izvrshuvaat samo korisnichki programi koi im gi dodelil glavniot procesor T operativniot sistem mozhe da se izvrshuva na bilo koj procesor, i sekoj od procesorite sam si raspredeluva proces za izvrshuvanje od globalnata redica (bazenot) T operativniot sistem mozhe da se izvrshuva na bilo koj procesor, i sekoj od procesorite sam si raspredeluva proces za izvrshuvanje od lokalnata redica T operativniot sistem raboti na site procesori i pritoa sekoj proces (master) mozhe da generira deca (slave) procesi 6. Kaj multiprocesorskiot sistem so peer arhitektura R operativniot sistem mozhe da se izvrshuva na bilo koj procesor, i sekoj od procesorite sam si raspredeluva proces za izvrshuvanje od globalnata redica (bazenot) T kluchnite funkcii na jadroto na operativniot sistem sekogash se izvrshuvaat na eden poseben procesor, i toj e odgovoren za raspredeluvanjeto na procesite na ostanatite procesori, koi mozhat da izvrshuvaat samo korisnichki programi koi im gi dodelil glavniot procesor T operativniot sistem mozhe da se izvrshuva na bilo koj procesor, i sekoj od procesorite sam si raspredeluva proces za izvrshuvanje od lokalnata redica 7. Prednosti pri master/slave arhitekturata kaj multiprocesorski sistem R se sprechuvaat konfliktnite situacii bidejkji eden procesor ima kontrola vrz resursite T Dokolku se rasipe master procesorot, sistemot kje premine vo peer mod na rabota T ako se rasipe master procesorot slave procesite kje prodolzhat da rabotat T master procesorot nemozhe da stane tesno grlo na sistemot R ovoj pristap go poednostavuva operativniot sistem 8. Nedostatoci pri master/slave arhitekturata kaj multiprocesorskite sistemi R ako se rasipe master procesorot cel sistem nema da funkcionira R master procesorot mozhe da stane tesno grlo na sistemot T ne se sprechuvaat konfliktnite situacii bidejkji eden procesor ima kontrola vrz resursite T ovoj pristap go uslozhnuva operativniot sistem 9. Nedostatoci pri peer arhitekturata kaj multiprocesorskite sistemi R ovoj pristap go uslozhnuva operativniot sistem T se sprechuvaat konfliktnite situacii bidejkji eden procesor ima kontrola vrz resursite T ako se rasipe slave procesor cel sistem nema da funkcionira T master procesorot mozhe da stane tesno grlo na sistemot 1. Vo povekjeto multiprocesorski sistemi R ima edna redica na chekanje vo koja se smesteni procesite ili ako ima prioriteti, togash ima povekje redici bazirani na priorotetite T procesite se dodeluvaat ekskluzivno na procesori R procesite ne se dodeluvaat eksluzivno na procesori 2. Ako koeficientot na varijacija (merka za promenlivost) e ednakov na 0, togash R nema promenlivost, vreminjata na opsluzhuvanje na site procesi se ednakvi T promenlivosta e golema, vreminjata na opsluzhuvanje na procesite se razlichni T promenlivosta e mala, vreminjata na opsluzhuvanje na procesite se razlikuvaat za mali vrednosti 3. Ako rastat vrednostite na koeficientot na varijacija, toa znachi deka T se namaluva promenlivosta pomegju vreminjata na opsluzhuvanje na procesite R raste promenlivosta pomegju vreminjata na opsluzhuvanje na procesite 1. Primenata na nishki kaj ednoprocesorski sistemi ovozmozhuva: R Istovremeno izvrshuvanje na vlezno-izlezni operacii i procesiranje T Paralelno izvrshuvanje na nishkite na procesorot T Vistinski paralelizam vo izvrshuvanjeto na daden proces odnosno aplikacija 2. Operacijata context switching pri rabota na procesorot e poefikasna kaj: R nishki T procesi 3. Podobra iskoristenost na procesorot se dobiva so koristenje na povekje: R nishki T procesi 4. Primenata na nishki kaj povekjeprocesorskite sistemi ovozmozhuva: T Sekvencijalno izvrshuvanje na vlezno-izlezni operacii i procesiranje R Zashteda na vreme i resursi pri operacijata na zachuvuvanje na momentalnata sostojba na nishkite. R Vistinski paralelizam vo izvrshuvanjeto na daden proces odnosno aplikacija 5. Ako prirodata na aplikacijata e takva da pobaruva znachitelna interakcija pomegju nishkite vo ramki na eden proces: R Performansite mozhe znachitelno da se namalat. T Performansite se zgolemuvaat T Performansite ostanuvaat nepromeneti 6. Ako prirodata na aplikacijata e takva da ne pobaruva znachitelna interakcija pomegju nishkite vo ramki na eden proces: T Performansite mozhe znachitelno da se namalat. R Performansite se zgolemuvaat T Performansite ostanuvaat nepromeneti 7. Performansite na povekjeprocesorskiot sistem mozhe znachitelno da se zgolemat ako: R Prirodata na aplikacijata e takva da ne pobaruva znachitelna interakcija pomegju nishkite vo ramki na toj proces T Prirodata na aplikacijata e takva da postoi znachitelna interakcija pomegju nishkite vo ramki na toj proces T Performansite ne zavisat od vzaemnata interakcija pomegju nishkite vo ramki na procesot 1. Pri raspredelba na nishki i dodeluvanje na procesori gi razlikuvame slednite pristapi: R Load sharing R Gang scheduling R Dedicated processor assignment T First come first served T Real time scheduling 2. Pri raspredelba na nishki i dodeluvanje na procesori gi razlikuvame slednite pristapi: R Dynamic scheduling R Dedicated processor assignment R Load sharing T Preemptive smallest number of threads first T Real time scheduling 3. Kaj load sharing pristapot na raspredelba na nishki: R Se koristi edna globalna redica na chekanje za site nishki koi se podgotveni za izvrshuvnje T Se koristat povekje globalni redica na chekanje za site nishki koi se podgotveni za izvrshuvnje T Se koristat lokalni redici na chekanje za sekoj procesor R Nema dodeluvanje na procesi na tochno opredeleni procesori 4. Kaj load sharing pristapot na raspredelba na nishki: T Se koristat povekje globalni redica na chekanje za site nishki koi se podgotveni za izvrshuvnje T Dodeluvanjeto na procesi e na tochno opredeleni procesori R Sekoj sloboden procesor selektira proces od globalnata redica na chekanje T Prednost imaat nishkite koi se naogjaat vo lokalnite redici na chekanje 5. Kaj gang sharing pristapot na raspredelba na nishki: R Mnozhestvo od nishki koi se srodni se dodeluvaat na mnozhestvo od procesori istovremeno T Zgolemena e verojatnosta da nastane prekin i chekanje na druga nishka da se izvrshi T Dodeluvanjeto na nishki na procesori e vrz baza na n:1 relacija 6. Kaj gang sharing pristapot na raspredelba na nishki: R Mnozhestvo od nishki koi se srodni se dodeluvaat na mnozhestvo od procesori istovremeno R Namalena e verojatnosta da nastane prekin i chekanje na druga nishka da se izvrshi R Dodeluvanjeto na nishki na procesori e vrz baza na 1:1 relacija 7. Kaj dedicated processor assignment pristapot na raspredelba na nishki: T Mnozhestvo od nishki koi se srodni se dodeluvaat na mnozhestvo od procesori istovremeno R Na sekoja programa i se dodeluvaat onolku procesori kolku shto taa ima nishki R Dodeluvanjeto na nishki vazhi vo tekot na celoto vremetraenje na programata T Se koristat lokalni redici na chekanje za sekoj procesor 8. Kaj dedicated processor assignment pristapot na raspredelba na nishki: R Na sekoja programa i se dodeluvaat onolku procesori kolku shto taa ima nishki T Dodeluvanjeto na nishki vazhi se do pojavata na prekin, a potoa procesorite se osloboduvaat R Za realizacija se koristi eden opsht bazen od procesori koi se slobodni 9. Kaj dynamic scheduling pristapot na raspredelba na nishki: T Na sekoja programa i se dodeluvaat onolku procesori kolku shto taa ima nishki T Namalena e verojatnosta da nastane prekin i chekanje na druga nishka da se izvrshi T Prednost imaat nishkite koi se naogjaat vo lokalnite redici na chekanje R Brojot na nishki od koi se sostoi procesot mozhe da se menuva za vreme na negovoto izvrshuvanje 1. Load sharing pristapot na raspredelba na nishki: R Pretstavuva najednostaven pristap na raspredelba R Koristi edna globalna redica na chekanje za site nishki koi se podgotveni da se izvrshuvaat T Dodeluva nishki na procesori e vrz baza na 1:1 relacija 2. Postojat nekolku razlichni verzii na load sharing pristapot na raspredelba na nishki: T Dedicated processor assignment R First come first served R Smallest number of threads first R Preemptive smallest number of threads first T Dynamic scheduling 3. Pri implementacija na tehnikata smallest number of threads first: R Postoi zaednichka redica od nishki koi se spremni za izvrshuvanje R Najvisok prioritet se dava na nishki od onie procesi koi imaat najmal broj na neraspredeleni nishki T Izvrshuvanjeto na nishkite mozhe da bide prekinato od novopristignati nishki iako ne e kompletirano R Vo sluchaj na procesi so ednakov broj na neraspredeleni nishki se koristi FCFS pristap 4. Pri implementacija na tehnikata smallest number of threads first: T Se koristat lokalni redici na chekanje za sekoj procesor T Najvisok prioritet se dava na nishki od onie procesi koi imaat najgolem broj na neraspredeleni nishki R Izvrshuvanjeto na nishkite trae se do kompletiranje ili dodeka ne nastane blokiranje na rabotata na nishkite T Vo sluchaj na procesi so ednakov broj na nishki doagja do blokiranje 5. Vo sluchaj na pristignuvanje na procesi so ednakov broj nishki, pri implementacija na tehnikata smallest number of threads first: T Doagja do blokiranje na izvrshuvanjeto na nishkite R Prednost imaat nishkite koi pominale podolgo vreme vo redicata T Ne mozhe da pristignat procesi so ednakov broj na nishki T Se koristi round-robin algoritmot za raspredelba 6. Pri implementacija na tehnikata preemptive smallest number of threads first: R Postoi zaednichka redica od nishki koi se spremni za izvrshuvanje R Najvisok prioritet se dava na nishki od onie procesi koi imaat najmal broj na neraspredeleni nishki R Izvrshuvanjeto na nishkite mozhe da bide prekinato od novopristignati nishki iako ne e kompletirano T Vo sluchaj na procesi so ednakov broj na nishki doagja do blokiranje 7. Pri implementacija na tehnikata preemptive smallest number of threads first: T Se koristat lokalni redici na chekanje za sekoj procesor T Najvisok prioritet se dava na nishki od onie procesi koi imaat najgolem broj na neraspredeleni nishki T Izvrshuvanjeto na nishkite trae se do kompletiranje ili dodeka ne nastane blokiranje na rabotata na nishkite R Vo sluchaj na procesi so ednakov broj na nishki se koristi FCFS pristap 1. Load sharing pristapot na raspredelba na nishki ima nekolku prednosti: R Postoi ramnomerna raspredelba na procesite na site procesori, odnosno nema procesi koi imaat prednost nad drugi. T Dva ili povekje procesori mozhe da izberat ista nishka za izvrshuvanje R Nema potreba od centraliziran raspredeluvach koj kje se grizhi za nishkite T Nekoi procesi imaat prednost od drugi, vo izborot koj go pravat procesorite. 2. Load sharing pristapot na raspredelba na nishki ima nekolku prednosti: T Nekoi procesi imaat prednost od drugi, vo izborot koj go pravat procesorite. T Dva ili povekje procesori mozhe da izberat ista nishka za izvrshuvanje T Se javuva potreba od centraliziran raspredeluvach koj kje se grizhi za nishkite R Redicata od nishki koi chekaat na izvrshuvanje mozhe da se organizira i pristapi na razlichni nachini, ovozmozhuvajki prioritetno bazirani pristapi. 3. Load sharing pristapot na raspredelba na nishki ima nekolku prednosti: T Koga procesorot zavrshuva so rabota nad odredena nishka, samiot operativen sistem ima rutina koja se izvrshuva na procesorot za da se izbere sledna nishka R Redicata od nishki koi chekaat na izvrshuvanje mozhe da se organizira na razlichni nachini, ovozmozhuvajki pristapi vo koi se koristi istorija na izvrshuvanje R Postoi ramnomerna raspredelba na procesite na site procesori, odnosno nema procesi koi imaat prednost nad drugi. 4. Load sharing pristapot na raspredelba na nishki ima nekolku prednosti: T Nishkite koi bile prekinati vo svoeto izvrshuvanje na daden procesor imaat mnogu mali shansi da go prodolzhat izvrshuvanjeto na istiot procesor. T Site nishki vo ramkite na eden proces istovremeno kje imaat pristap do procesorite i kje se izvrshuvaat paralelno T Iskoristuvanjeto na kesh memorijata na procesorite e poefikasno R Postoi ramnomerna raspredelba na procesite na site procesori, odnosno nema procesi koi imaat prednost nad drugi. R Redicata od nishki koi chekaat na izvrshuvanje mozhe da se organizira i pristapi na razlichni nachini, ovozmozhuvajki prioritetno bazirani pristapi. 5. Load sharing pristapot na raspredelba na nishki ima nekolku prednosti: T Visok stepen na interakcija znachi pogolem broj na zameni, odnosno context switching pomegju nishkite T Ako postoi visok stepen na interakcija i komunikacija pomegju nishkite od eden proces kje ima pomalku prekini(interrupts) i pad na performansite R Redicata od nishki koi chekaat na izvrshuvanje mozhe da se organizira na razlichni nachini, ovozmozhuvajki pristapi vo koi se koristi istorija na izvrshuvanje T Potrebno e da se vgradi mehanizam so koj kje se osigura deka povekje procesori nema istovremeno da izberat ista nishka za izvrshuvanje. 1. Nedostatoci vo load sharing pristapot na raspredelba na nishki se: R Dva ili povekje procesori mozhe da izberat ista nishka za izvrshuvanje T Ima potreba od centraliziran raspredeluvach koj kje se grizhi za nishkite T Ne postoi mozhnost nishkite koi chekaat na izvrshuvanje da se organizira na razlichni nachini, ovozmozhuvajki pristapi vo koi se koristi istorija na izvrshuvanje 2. Nedostatoci vo load sharing pristapot na raspredelba na nishki se: R Visok stepen na interakcija znachi pogolem broj na zameni, odnosno context switching pomegju nishkite T Nema potreba od centraliziran raspredeluvach koj kje se grizhi za nishkite T Ne postoi mozhnost nishkite koi chekaat na izvrshuvanje da se organizira na razlichni nachini, ovozmozhuvajki pristapi vo koi se koristi istorija na izvrshuvanje 3. Nedostatoci vo load sharing pristapot na raspredelba na nishki se: T Postoi ramnomerna raspredelba na procesite na site procesori, odnosno nema procesi koi imaat prednost nad drugi. T Ima potreba od centraliziran raspredeluvach koj kje se grizhi za nishkite R Site nishki vo ramkite na eden proces nema istovremeno da imaat pristap do procesorite i kje doagja do pochesti blokiranja R Iskoristenosta na kesh memorijata koja ja poseduva sekoj procesor e mala, poradi nepostoenje na vremenska lokalnost na nishkite 4. Nedostatoci vo load sharing pristapot na raspredelba na nishki se: T Golema e verojatnosta site nishki vo ramkite na eden proces istovremeno da imaat pristap kon procesorite T Ima potreba od centraliziran raspredeluvach koj kje se grizhi za nishkite R Visok stepen na interakcija znachi pogolem broj na zameni, odnosno switching pomegju nishkite 5. Nedostatoci vo load sharing pristapot na raspredelba na nishki se: T Kesh memorijata na sekoj procesor se koristi efikasno poradi vremenskata lokalnost na nishkite T Ako postoi visok stepen na interakcija i komunikacija pomegju nishkite od eden proces kje ima pomalku prekini(interrupts) i pad na performansite R Visok stepen na interakcija znachi pogolem broj na zameni, odnosno switching pomegju nishkite T Potrebno e da se vgradi mehanizam so koj kje se osigura deka povekje procesori nema istovremeno da izberat ista nishka za izvrshuvanje. 1. Vo sporedba so gang scheduling i dynamic scheduling, load sharing pretstavuva: R najednostaven pristap za raspredeluvanje na nishki T najslozhen pristap za raspredeluvanje na nishki 2. Prednostite na load sharing raspredeluvanje se slednive: R Tovarot se rasporeduva podednakvo na site procesori, garantirajkji pritoa deka nieden procesor ne e vo neaktivna sostojba T Tovarot ne se rasporeduva podednakvo na site procesori, garantirajkji pritoa deka nieden procesor ne e vo neaktivna sostojba R Ne e potreben centraliziran rasporeduvach, tuku koga procesorot e sloboden, rutinata za raspredeluvaenje na OS se izvrshuva na toj procesor so cel za se oznachi i prezeme slednata nishka T Mora da postoi centraliziran rasporeduvach R Globalniot red na chekanje mozhe da bide organiziran i pristapuvan so koristenje na shemi, vkluchuvajkji gi prioritetno-baziranite shemi i shemite koi ja sodrzhat istorijata na izvrshuvanje na procesite 3. Prednostite na load sharing raspredeluvanjeto se slednive: T Tovarot ne se rasporeduva podednakvo na site procesori, garantirajkji pritoa deka nieden procesor ne e vo neaktivna sostojba T Mora da postoi centraliziran rasporeduvach R Nitu eden od ponudenite odgovori 4. Koi se trite razlichni verzii na load sharing raspredeluvanjeto: R First come first served, FCFS R Smallest number of treads first R Preemptive smallest number of threads first T Last in first out, LIFO 5. Kaj load sharing raspredelbata razlikata pomegju Smallest number of threads first i Preemptive smallest number of threads first e toa shto kaj Preemptive smallest number of threads first: Ako pristigne zadacha odnosno proces so pomal broj nishki od onoj koj momentalno se izvrshuva, izvrshuvanjeto na ovie nishki e prekinato i prednosta ja imaat nishkite na noviot proces T Izvrshuvanjeto na nishkite vo nikoj sluchaj ne mozhe da se prekine 6. Nedostatocite na load sharing raspredeluvanje se slednive: 1. Koga zboruvame za raspredelba na aplikacii po tezhina kaj gang scheduling se misli na: R Brojot na nishki koi i se dodeleni na taa aplikacija T Brojot na aplikacii koi paralelno mozhe da se izvrshuvaat T Vremeto potrebno za implementacija na aplikacijata T Brojot na procesori koi gi imame na raspolaganje vo sistemot. 2. So koj pristap grupa na povrzani nishki se raspredeluva da se izvrshuva na mnozhestvo od procesori vo isto vreme, eden na eden: R Gang scheduling T Load sharing T Dynamic scheduling T Dedicated processor assignment 3. Pri razgleduvanjeto na perfromansite na procesiranjeto pri gang scheduling gi imame slednite podobruvanja: R Ako procesite koi se blisko povrzani se izvrshuvaat paraleno, sinhronizaciskoto blokiranje mozhe da se namali R Prepolnuvanjeto na rasporedot mozhe da se namali T Brojot na nishki od aplikacijata mozhe da se namali 1. Da pretpostavime deka imame N procesori i M aplikacii, sekoja so N ili pomalku nishki. Kolku od vremeto koe e dadeno na raspolaganje mozhe da bide dadeno za sekoja aplikacija kaj Gang raspredeluvanje: R mozhe da bide dadeno 1/M od vremeto na raspolaganje T mozhe da bide dadeno M od vremeto na raspolaganje T mozhe da bide dadeno N * M od vremeto na raspolaganje 2. Da pretpostavime deka imame M aplikacii, sekoja so N ili pomalku nishki. Kolku procesori mora da bidat dadeni za da mozhe da se izvrshi paralelizacija na alikaciite kaj Gang raspredeluvanje: R mora da bidat dadeni barem N procesori T mora da bidat dadeni barem M procesori T mora da bidat dadeni barem M * N procesori 3. So gang scheduling na nishki, ako imame dve aplikacii, ednata so chetiri nishki, a drugata so edna, so koristenje na uniformna alokacija na vremeto, koga se izvrshuva aplikacijata so edna nishka, kolku procesori se aktivni kaj Gang raspredeluvanje: R eden T tri T chetiri T niti eden 1. Ako pri rasporeduvanje , slichnite procesi se grupiraat i se dodeluvaat na grupa na procesori togash stanuva zbor za: R gang scheduling T dedicated processor assignment T dynamic scheduling T load sharing T groop scheduling T gather scheduling 2. Pri koristenje na gang scheduling kaj multiprocesorite performansite: T se namaluvaat R se zgolemuvaat T ne se menuvaat 3. Ako koristime gang scheduling kaj multiprocesorite, za da se namali zagubata na procesorsko vreme , na aplikaciite koi imaat povekje konci treba da im se dade: T isto procesorsko vreme T pomalku procesorsko vreme R povekje procesorsko vreme T ne treba da im se dade procesorsko vreme 4. Pri koristenje na gang scheduling kaj multiprocesorite: R potrebata za smena na procesi (process switching) se namaluva R se zashteduva vreme pri alokacija na resursi T se zgolemuva iskoristenosta na procesorite R procesorite koi gi koristi edna aplikacija se zafateni se dodeka ne zavrshi aplikacijata 5. Gang scheduling kaj multiprocesorite e rasporeduvanje : R so grupiranje na procesi T dinamichko T pri koe shto procesite se izvrshuvaat po sluchaen izbor T pri koe shto procsorot izbira nekoj konec(proces) od redicata na chekanje 1. Ako blisko povrzanite procesi se izvrshuvaat paralelno, performansite kje se podobrat ako se namali brojot na prekini za sinhronizacija: R tochno T netochno 2. Ako blisko povrzani procesi se izvrshuvaat paralelno, performansite kje se podobrat ako se zgolemi brojot na prekini za sinhronizacija: T tochno R netochno 3. Ako blisko povrzani procesi se izvrshuvaat paralelno, kje se namalat performansite ako se zgolemi brojot na prekini za sinhronizacija: R tochno T netochno 4. Pri koristenje na tehnikata gang scheduling: R Site chlenovi na edna banda se izvrshuvaat istovremeno, na razlichni procesori (CPUs) R Site chlenovi na bandata zaedno gi pochnuvaat i zavrshuvaat nivnite vreminja za izvrshuvanje T Chlenovite na bandata nezavisno eden od drug gi pochnuvaat i zavrshuvaat nivnite vreminja za izvrshuvanje T Site chlenovi na edna banda se izvrshuvaat istovremeno, na ist procesor (CPU) 5. Pri koristenje na tehnikata gang scheduling: R Site chlenovi na edna banda se izvrshuvaat istovremeno, na razlichni procesori (CPUs) T Site chlenovi na edna banda se izvrshuvaat istovremeno, na ist procesor (CPU) T Chlenovite na edna banda se izvrshuvaat nezavisno eden od drug, na razlichni procesori (CPUs) T Chlenovite na edna banda se izvrshuvaat vo razlichni vreminja, na razlichni procesori (CPUs) T Chlenovite na edna banda se izvrshuvaat vo razlichni vreminja, na ist procesor (CPU) 1. Kaj procesorite so posveteno dodeluvanje za vremetraenje na izvrshuvanje na programata R sekoja programa dodeluva broj na procesori, ednakov na brojot na nishkite vo programata T sekoja programa dodeluva broj na procesori, razlichen na brojot na nishkite vo programata 2. Kaj procesorite so posveteno dodeluvanje koga programata zavrshuva R procesorite se vrakjaat vo sostojba za eventualno dodeluvanje na nekoja druga programa T procesorite se vrakjaat vo sostojba i ne se dodeluvaaat na nekoja druga programa 3. Kaj procesorite so posveteno dodeluvanje koga edna aplikacija se rasporeduva R na sekoja nishka i se odreduva procesor,koj ostanuva posveten za taa nishka se dodeka ne zavrshi aplikacijata T na sekoja nishka i se odreduva procesor,koj ne ostanuva posveten za taa nishka se dodeka ne zavrshi aplikacijata 4. Kaj multiprocesorite so posveteno rasporeduvanje R Nema multiprogramiranje na procesorite T Ima multiprogramiranje na memorijata T Ima multiprogramiranje na procesorite T Nema multiprogramiranje na memorijata 5. Kaj procesorite so posveteno dodeluvanje se postavuva problemot T na alociranje na memorijata R na alociranje na procesorite T na alociranje na resursite T nitu edno od gorenavedenite 6. Procesorsko posveteno dodeluvanje e T slichno so load-sharing T isto so load-sharing R sprotivno od load-sharing 7. Kaj procesorite so posveteno dodeluvanje ko zgolemuvanje na brojot na nishki T Se dobivaat podobri performansi R Se dobivaat poslabi performansi 1. Na koja tehnika za rasporeduvanje se bazira dedicated scheduling kaj multiprocesorite? R Gang scheduling T Load sharing T Dynamic scheduling 2. Dedicated scheduling e tehnika za rasporeduvanje na nishki (threads) vo: T Ednoprocesorska okolina T Vo dvata sluchai R Povekjeprocesorska okolina 3. Dali dedicated scheduling i gang scheduling se isti tehniki za rasporeduvanje na nishki (threads)? R Ne T Da 4. Pri dedicated scheduling kaj multiprocesorite: T Sekoj sloboden procesor izbira nishka(thread) spremna za izvrshuvanje od globalen red na spremni nishki R Na sekoja aplikacija i se dodeluva grupa od procesori, i taa grupa ostanuva posvetena na aplikacijata do nejzinoto kompletiranje T Na grupa od megjusebno povrzani nishki i se dodeluva grupa od procesori, no toa trae odredeno procesorsko vreme T Brojot na nishkite vo eden proces mozhe da se menuva vo tekot na negovoto izvrshuvanje 5. Dedicated scheduling i load sharing se mnogu slichni tehniki za raspredeluvanje na nishki? R Ne T Da 6. Za dedicated scheduling kaj multiprocesorite e tochno: R Dedicated scheduling e ekstremna forma na gang scheduling R Dedicated scheduling e tehnika na rasporeduvanje sprotivna na load sharing T Dedicated scheduling i gang scheduling se isti tehniki na rasporeduvanje T Dedicated scheduling i dynamic scheduling se isti tehniki na rasporeduvanje 7. Osnovnata razlika megju dedicated scheduling i gang scheduling e: T Ne postoi razlika R Pri dedicated scheduling grupata procesori dodeleni na edna aplikacija ostanuva posvetena na aplikacijata se do nejzinot zavrshuvanje 1. Performansite pri dedicated scheduling kaj multiprocesorite se podobri koga: T Vkupniot broj na procesori na sistemot e pomal od vkupniot broj na aktivni nishki R Vkupniot broj na procesori na sistemot e pogolem ili ednakov od vkupniot broj na aktivni nishki T Brojot na aktivni nishki vo odnos na brojot na procesori ne e vazhen 2. Ako se koristi tehnikata dedicated scheduling za rasporeduvanje na nishki kaj multiprocesorite, a sistemot ima 8 procesori, koga kje se dobijat podobri performansi? R Koga ima 8 aktivni nishki za izvrshuvanje vo sistemot T Koga ima 16 aktivni nishki za izvrshuvanje vo sistemot T Koga ima 12 aktivni nishki za izvrshuvanje vo sistemot T Koga ima 24 aktivni nishki za izvrshuvanje vo sistemot 3. Ako se koristi tehnikata dedicated scheduling za rasporeduvanje na nishki kaj multiprocesorite, a sistemot ima 16 procesori, koga kje se dobijat podobri performansi? R Koga ima 16 aktivni nishki za izvrshuvanje vo sistemot T Koga ima 24 aktivni nishki za izvrshuvanje vo sistemot T Koga ima 32 aktivni nishki za izvrshuvanje vo sistemot T Koga ima 64 aktivni nishki za izvrshuvanje vo sistemot 4. Pri dedicated scheduling kaj multiprocesorite ako brojot na procesori vo sistemot e pomal od brojot na aktivni nishki: R Se namaluva efikasnoto iskoristuvanje na kesh memorijata na procesorite R Se zgolemuva potrebata od suspendiranje i zamena na nishki T Vo ovoj sluchaj se postignuvaat optimalni performansi na sistemot 5. Kaj multiprocesorite so dedicated scheduling za vremetraenje na izvrshuvanje na programata R sekoja programa dodeluva broj na procesori, ednakov na brojot na nishkite vo programata T sekoja programa dodeluva eden procesori bez razlika na brojot na nishkite vo programata 6. Kaj multiprocesorite so dedicated scheduling koga programata zavrshuva R procesorite se vrakjaat vo sostojba za eventualno dodeluvanje na nekoja druga programa T oslobodenite procesori im pomagaat na ostanatite procesi vo nivnata rabota so prevzemanje na del od rabotata 7. Kaj procesorite so dedicated scheduling koga edna aplikacija se rasporeduva R na sekoja nishka i se odreduva procesor,koj ostanuva posveten za taa nishka se dodeka ne zavrshi aplikacijata T na sekoja nishka i se odreduva procesor,koj ne ostanuva posveten za taa nishka se dodeka ne zavrshi aplikacijata 8. Kaj multiprocesorite so dedicated scheduling R Nema multiprogramiranje na procesorite T Ima multiprogramiranje na memorijata T Ima multiprogramiranje na procesorite T Nema multiprogramiranje na memorijata 9. Kaj multiprocesorite so dedicated scheduling se postavuva problemot T na alociranje na memorijata R na alociranje na procesorite T na alociranje na V/I uredi T na alociranje na kesh memorijata 1. Koj problem se pojavuva pri koristenje na dedicated scheduling kaj multiprocesorite? R Brojot na aktivni nishki e pogolem od brojot na procesori vo sistemot T Globalniot red na nishki spremni za izvrshuvanje mozhe bide tesno grlo vo sistemot T Globalniot red na nishki spremni za izvrshuvanje treba da se pristapuva so koristenje na megjusebno iskluchuvanje 2. Koj problem se pojavuva pri koristenje na dedicated scheduling kaj multiprocesorite? T Fragmentacija na memorijata R Fragmentacija na procesorite T Fragmentacija na nishkite 3. Pri koristenje na tehnikata za rasporeduvanje na nishki dedicated scheduling kaj multiprocesorite, so activity working set (rabotno mnozhestvo na aktivnosti) se definira: R minimalen broj na tredovi od edna aplikacija koi treba da bidat raspredeleni istovremeno za da se postigne podobruvanje na performansite T rabotno mnozhestvo na virtuelnata memorija T Mnozhestvo od aktivni stranici vo kesh memorijata 4. So koristenje na tehnikata za rasporeduvanje na nishki dedicated scheduling kaj multiprocesorite sekogash mozhe da se otstrani fregmentacijata na procesorite? R Ne T Da 5. Pri koristenje na tehnikata za rasporeduvanje na nishki dedicated scheduling: R Postojat sluchai koga fregmentacijata ne procesorite ne mozhe da se otstrani T Fregmentacijata ne procesorite sekogash mozhe da se otstrani 6. Pri koristenje na tehnikata za rasporeduvanje na nishki dedicated scheduling, postoi analogen problem so: R problemot so virtuelna memorija i stranichenje pri ednoprocesorski sistem T problem na dinamichko rapspredeluvanje na tredovite vo tekot na nivnoto izvrshuvanje T problem kolku procesorsko vreme da se dodeli na nekoja aplikacija 1. Koja od navedenite tehniki ovozmozhuva promena na brojot na nishki vo edna aplikacija: R dinamichko raspredeluvanje T dinamichko programiranje T Load Share raspredeluvanje T Gang Scheduling (grupno raspredeluvanje) T Dedicated Processor Assigment (dodeleno raspredeluvanje) 2. Kaj dinamichko raspredeluvanje kaj multiprocesorite T na eden proces mu se dodeluva eden procesor R na edna nishka i se dodeluva eden procesor R na eden proces mu se dodeluva mnozhestvo procesori T na edna nishka i se dodeluva mnozhestvo procesori 3. Koceptot na dinamichko raspredeluvanje kaj multiprocesorite e pogoden T za site aplikacii R samo za onie aplikacii kaj koi brojot na nishki mozhe da se menuva dinamichki R samo za aplikaciite so edna nishka 4. Kaj multiprocesor so dinamichko raspredeluvanje sekoja aplikacija R gi koristi procesorite od svojata grupa za da izvrshi podmnozhestvo od svoite zadachi T koristi bilo koj procesor za da izvrshi bilo koja od svoite zadachi T koristi bilokoe podmnozhestvo od slobodnite procesori za da gi izvrshi site svoi zadachi 5. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje kaj multiprocesorite, na eden proces se dodeluva T fiksno mnozhestvo na procesori R dinamichko mnozhestvo na procesori 6. Na eden proces mu se dodeluva fiksno mnozhestvo na procesori kaj: R dodeleno (dedicated) rasporeduvanje R banda (gang) rasporeduvanje T dinamichko rasporeduvanje 7. Promena na brojot na nishki vo edna aplikacija kaj multiprocesorite se vrshi pri: R dinamichko raspredeluvanje T dinamichko programiranje T Load Share raspredeluvanje T Gang Scheduling (grupno raspredeluvanje) T Dedicated Processor Assigment (dodeleno raspredeluvanje) 8. Kaj dinamichko raspredeluvanje kaj multiprocesorite T na eden proces mu se dodeluva eden procesor R na edna nishka i se dodeluva eden procesor R na eden proces mu se dodeluva mnozhestvo procesori T na edna nishka i se dodeluva mnozhestvo procesori 9. Koceptot na dinamichko raspredeluvanje kaj multiprocesorite e pogoden T za site aplikacii R za onie aplikacii kaj koi brojot na nishki mozhe da se menuva dinamichki R za aplikaciite so edna nishka 10. Kaj dinamichko raspredeluvanje kaj multiprocesorite sekoja aplikacija R gi koristi procesorite od svojata grupa za da izvrshi podmnozhestvo od svoite zadachi T koristi bilo koj procesor za da izvrshi bilo koja od svoite zadachi T koristi bilokoe podmnozhestvo od slobodnite procesori za da gi izvrshi site svoi zadachi 1. Vo donesuvanjeto odluki pri dinamichko raspredeluvanje kaj multiprocesorite vklucheni se R operativniot sistem R aplikaciite T procesorite T procesite 2. Ulogata na aplikacijata pri dinamichko raspredeluvanje na procesite kaj multiprocesorite e T izbor na nishka koja treba da se suspendira ako doshlo do prekinuvanje(preemtion) na procesot T izbor na podmnozhestvoslobodni procesori na koi kje se izvrshuva R izbor na podmnozhestvo zadachi koe kje se izvrshuva 3. Raspredelbata na procesorite kaj multiprocesorite koi koristat dinamichko rasoredeluvanje pomegju procesite ja izvrshuva R operativniot sistem T aplikacijata T operativniot sistem vo sorabotka so aplikacijata 4. Odlukata koe podmnozhestvo zadachi od edna aplikacija koe kje se izvrshuvaa na soodvetnata grupa procesori pri dinamichko raspredeluvanje ja donesuva T operativniot sistem R aplikacijata T operativniot sistem vo sorabotka so aplikacijata 5. Koj e odgovoren za rasporeduvanje na procesorite pomegju procesite vo dinamichkoto rasporeduvanje R operativniot sistem T aplikacijata T procesot 6. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje operativniot sistem e odgovoren za: R rasporeduvanje na procesorite pomegju procesite T rasporeduvanje na koncite na procesorite T grupiranje na podmnozhestvo od konci 7. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje aplikacijata e odgovorna za R grupiranjeto na podmnozhestva od konci R koe podmnozhestvo od konci da se izvrshi T rasporeduvanje na procesorite pomegju procesite 8. Operativniot sistem e vkluchen vo donesuvanjeto na odluki kaj dinamichkoto rasporeduvanje R da T ne 9. Ulogata na OS vo raspredeluvanjeto pri dinamichko raspredeluvanje e R raspredelba na procesorite pomegju procesite T raspredelba na nishkite pomegju procesite T kontrola na memorijata megju procesorite T izbor na podmnozhestvo zadachi za izvrshuvanje 10. Ulogata na aplikacijata pri raspredeluvanje pri dinamichko raspredeluvanje e T izbor na nishka koja treba da se suspendira ako doshlo do prekinuvanje(preemtion) na procesot T izbor na podmnozhestvoslobodni procesori na koi kje se izvrshuva R izbor na podmnozhestvo zadachi koe kje se izvrshuva 11. Raspredelbata na procesorite pomegju procesite pri dinamichko raspredeluvanje ja izvrshuva R operativniot sistem T aplikacijata T operativniot sistem vo sorabotka so aplikacijata 1. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga edna aplikacija pobaruva eden ili povekje procesori R ako ima slobodni procesori se dodeluvaat za da se zadovoli baranjeto T ako nema sloboden procesor, na aplikacijata i se dodeluva procesor koj prethodno se odzema od nekoja druga aplikacija R ako nema sloboden procesor i ako aplikacijata e nova togash i se dodeluva procesor koj prethodno se odzema od nekoja druga aplikacija koja ima alocirano povekje od eden procesor 2. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga edna nova aplikacija pobaruva eden ili povekje procesori, a slobodni procesori nema T na aplikacijata i se dodeluva bilo koj procesor T na aplikacijata ne i se dodeluva procesor R na aplikacijata i se dodeluva procesor odzemen od aplikacija momentalno alocirana na povekje procesori 3. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje ako del od baranjata na aplikacijata ne mozhat da bidat zadovoleni R aplikacijata cheka se dodeka ne se oslobodi nekoj procesor R aplikacijata cheka se dodeka ne se namalat baranjata na aplikacijata T aplikacijat se terminira i javuva greshka operativniot sistem 4. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga kje se oslobodat eden ili povekje procesori ako ima procesi bez procesori togash R se pregleduva redicata od nezadovoleni baranja za procesori R na sekoj proces(aplikacija) koj nema alocirani procesori mu se dodeluva po eden procesor T slobodnite procesori se dodeluvaat na procesite na principot FCFS 5. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga kje se oslobodat eden ili povekje procesori ako ima procesi bez procesori togash slobodnite procesori se dodeluvaat na procesite po principot T SJF R FCFS T ne se dodeluvaat procesori se dodeka nekoj proces ne ostane bez procesor 6. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga edna nova aplikacija kje pobara eden ili povekje procesori, togash ako ima slobodni procesori: R se dodeluvaat za da se zadovoli baranjeto T aplikacijata (procesot) cheka vo red dodeka ne se prevzeme od nekoj procesor T na aplikacijata se dodeluva procesor od vekje zafatenite 7. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga nova aplikacija (proces) kje pobara procesor, togash ako nema slobodni procesori: R se zema eden procesor od proces koi ima alocirano povekje procesori i se dodeluva na novata aplikacija R ako site procesi imaat alocirano samo po eden procesor, se cheka vo red T vo sekoj sluchaj se cheka vo red dodeka ne se oslobodi procesor 8. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje na eden proces se dodeluva eden procesor od vekje alocirani procesori ako R nema slobodni procesori, no ima procesi shto koristat povekje procesori T ima slobodni procesori T nema slobodni procesori 9. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje nov proces se stava vo red za chekanje ako R nema slobodni procesori i site procesi koristat po eden procesor T ima slobodni procesori 10. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje ako nema slobodni procesori i site procesi koristat po eden procesor, togash R nov proces se stava vo red za chekanje T nov proces ne se stava vo redica na chekanje T na nov proces se dodeluva procesor koj vekje se koristi 11. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga kje se oslobodat nekoi procesori, togash R na sekoj proces shto e vo red za chekanje i koj nema nitu eden dodelen procesor mu se dodeluva po eden procesor T site procesori se dodeluvaat na eden proces shto e vo red za chekanje i koj vekje koristi drug procesor T site procesori se dodeluvaat na eden proces shto e vo red za chekanje i koj ne koristi koristi drugi procesori 12. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga kje se oslobodat nekoi procesori, togash na proces shto e vo red za chekanje i koj nema nitu eden dodelen procesor mu se dodeluva R po eden od oslobodenite procesori T site oslobodeni procesori T polovina od oslobodenite procesori 13. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje ako site procesi koristat barem po eden proces, togash oslobodenite procesori se dodeluvaat na procesite vo redot R FCFS R FIFO T RANDOM 1. Prednosti na dinamichkoto raspredeluvanje se R na sekoj novoformiran proces mu se dodeluva barem po eden procesor T procesorite gi gledaat site nishki ednakvo nezavisno na koj proces mu pripagjaat R mozhnosta za dinamichka promena na brojot na nishki vo eden proces(aplikacija) R dinamichko dodeluvanje na slobodnite procesori 2. Nedostatoci na dinamichkoto raspredeluvanje se T na sekoj novoformiran proces mu se dodeluva barem po eden procesor T na nekoi novoformirani procesi ne im se dodeluva procesor T procesorite gi gledaat site nishki ednakvo nezavisno na koj proces mu pripagjaat T mozhnosta za dinamichka promena na brojot na nishki vo eden proces(aplikacija) R ne e pogodno za onie aplikacii kaj koi ne mozhe brojot na nishki da se menuva dinamichki 3. Dali so dinamichkoto rasporeduvanje na sekoj novo kreiran proces se dodeluva barem po eden procesor R da, ako ima slobodni procesori ili postoi proces koj koristi povekje od eden procesor T da, vo sekoj sluchaj T ne 4. Kaj dinamichkoto rasporeduvanje koga kje se oslobodat procesori, togash tie: R se dodeluvaat na drugi procesi od redica na chekanje T se stavaat vo redica na chekanje za proces T ne se upotrebuvaat dodeka nekoj proces ne gi pobara 5. Nedostatok kaj dinamichkoto rasporeduvanje e T koga kje se oslobodat procesori se dodeluvaat na drugi procesi T koga kje se oslobodat procesori ne se dodeluvaat na drugi procesi T sekoj proces dobiva samo eden procesor R nemozhnosta od proshiruvanje na brojot na procesori shtom ednash operativniot sistem kje dodeli procesori na aplikacijata 6. Prednost kaj dinamichkoto rasporeduvanje e R koga kje se oslobodat procesori, se dodeluvaat na drugi procesi na sekoj novo kreiran proces se dodeluva barem po eden procesor, osven ako site procesori se vekje dodeleni na procesi koi koristat samo po eden proces T koga kje se oslobodat procesori ne se dodeluvaat na drugi procesi T sekoj proces dobiva samo eden procesor 01. Multiprocesorsko rasporeduvanje>> Dinamichko raspredeluvanje>> Dinamichko rasporeduvanje inclass>>

1.
Dinamichkoto rasporeduvanje e pristap kade shto

R
Brojot na nishki vo procesot mozhe dinamichki da bide promenet dodeka procesot se izvrshuva
T
Brojot na nishki vo procesot nemozhe da bide dinamichki promenet dodeka procesot se izvrshuva

2.
Dinamichkoto rasporeduvanje:

R
gi nadminuva nedostatocite na Gang rasporeduvanjeto
R
gi nadminuva nedostatocite na posvetenoto rasporeduvanje(dedicated processor asignment)
T
ne nadminuva nedostatoci od nitu eden od chetirite pristapi za rasporeduvanje

3.
Operativniot sistem e odgovoren za

R
Rasporeduvanjeto na procesorite pomegju procesite
T
Koe podmnozhestvo od nishki da se izvede
T
Grupiranje na podmnozhestvo od nishki

4.
Aplikacijata e odgovorna za

R
Koe podmnozhestvo od nishki da se izvede
R
Grupiranje na podmnozhestvo od nishki
T
Rasporeduvanjeto na procesorite pomegju procesite

5.
Pri dinamichko raspredeluvanje koga eden proces pobaruva eden ili povekje procesori

R
Dokolku ima neiskoristeni procesori, se upotrebuvaat za da se zadovoli baranjeto
R
Dokolku procesot e novopristignat se odzema eden procesor od proces koj ima alocirano povekje od eden procesor
T
Ne mu se dodeluva procesor dodeka site prethodni procesi ne zavrshat iako tie imaat alocirano povekje od eden procesor
T
Neiskoristenite procesori ne se upotrebuvaat bidejkji tie si ja zavrshile nivnata rabota

6.
Pri dinamichko raspredeluvanje koga eden proces pobaruva eden ili povekje procesori, a ima neiskoristeni procesori togash

R
Neiskoristenite procesori se dodeluvaat za da se zadovoli baranjeto
T
Neiskoristenite procesori ne se dodeluvaat za da se zadovoli baranjeto

7.
Pri dinamichko raspredeluvanje koga eden novopristignet proces pobaruva procesor, a vo momentot nema sloboden

R
Se dodeluva procesor koj se odzema od proces koj ima alocirano povekje od eden procesor
T
Se dodeluva procesor koj se odzema od proces koj alociral eden procesor
T
Se otfrla procesot bidejkji nema slobodni procesori

8.
Kaj dinamichkoto rasporeduvanje se koristi

R
FCFS
T
SJF
T
FIFO
T
Nitu edno od gore navedenite

9.
Prednosti kaj dinamichkoto rasporeduvanje se:

R
Koga kje se oslobodi procesor se dodeluva na drug proces
R
Na sekoj novo pristignat proces se dodeluva procesor ako postoi sloboden ili ako postoi proces koj koristi povekje od eden procesor
T
Koga kje se oslobodi procesor ne se dodeluva na drug proces
T
Nitu eden od ponudenite odgovori

01. Multiprocesorsko rasporeduvanje>> Raspredelba na nishki vo realno vreme>> Rasporeduvanje vo realno vreme>>

1.
Najvazhni komponenti na sistem koj opsluzhuva vo realno vreme kaj multiprocesorite se:

R
operativen sistem
R
rasporeduvach
T
goleminata na RAM memorijata

2.
Kaj sistem koj opsluzhuva vo realno vreme, koja vid na zadachi ne e zadolzhitelno gi zavrshi vo svojot rok?

T
Teshki real-time zadachi
R
Lesni real-time zadachi

3.
Kaj sistemite so realno opsluzhuvanje, vremeto na odziv znachi kolku vreme posle dobivanje baranje mu e potrebno na operativniot sistem vo realno vreme da go opsluzhi baranjeto.

R
Tochno
T
Netochno

4.
Korisnichkata kontrola kaj operativnite sistemi koi opsluzhuvaat vo realno vreme e pomala otkolku kaj drugite operativni sistemi.

T
Tochno
R
Netochno

5.
Koj od operativnite sistemi ima pomala korisnichka kontrola

R
Standardnite operativni sistemi
T
Operativnite sistemi koi opsluzhuvaat vo realno vreme

6.
Pri greshka vo kernel, operativnite sistemi koi opsluzhuvaat vo realno vreme kje se obidat:

R
da go koregiraat problemot
R
da gi minimiziraat nesakanite efekti
T
da go restartiraat sistemot
R
da go namalat mnozhestvoto na uslugi koi kje gi vrshat

7.
Stabilen sistem e onoj sistem koj:

T
mora da gi izvrshi site zadachi vo predvideniot rok, bez razlika na nivnite prioriteti
R
mora da gi izvrshi site zadachi so visok prioritet i kje se obide da gi zavrshi onie so ponizok vo predvideniot rok

01. Multiprocesorsko rasporeduvanje>> Raspredelba na nishki vo realno vreme>> Raspredeluvanje vo realno vreme - statichki i dinamichi priodi>>

1.
Kaj pristapot so statichki tabeli vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite se izveduva:

R
statichka analiza od mozhnite raspredelbi
T
dinamichka analiza od mozhnite raspredelbi
T
statichka analiza, no ne se pravi raspredelba.

2.
Pristapot so statichki tabeli vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite se koristi kaj:

R
zadachi koi se periodichni
T
zadachi koi ne se periodichni
T
monolitnite zadachi

3.
Kaj pristapot so statichki prioriteti vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite se izveduva:

R
statichka analiza, no ne se pravi raspredelba.
T
statichka analiza od mozhnite raspredelbi
T
dinamichka analiza od mozhnite raspredelbi

4.
Pristapot so statichki prioriteti vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite go koristi pristapot:

R
na rasporeduvach so statichki prioriteti zaednichki za povekjeto noreal-time multiprogramski sistemi
T
na rasporeduvach so statichki prioriteti zaednichki za povekjeto real-time multiprogramski sistemi

5.
Kaj pristapot so dinamichko planiranje vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite mozhnostite se odreduvaat:

R
za vreme na izvrshuvanje (dinamichki)
T
so statichka analiza od mozhnite raspredelbi
T
so dinamichka analiza od mozhnite raspredelbi

6.
Kaj pristapot so dinamichko planiranje vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite se pravi obid da se napravi raspredelba:

R
otkako kje pristigne zadachata, no pred da pochne da se izvrshuva
T
otkako kje pristigne zadachata, no posle nejzinoto izvrshuvanje
T
otkako kje pristigne zadachata

7.
Kaj pristapot so dinamichki najdobra raspredelba vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite:

R
ne se pravat analizi za da se otkrijat mozhnite raspredelbi
T
se pravi dinamichka analiza, no ne se pravi raspredelba
T
se pravi dinamichka analiza od mozhnite raspredelbi

8.
Pristapot so dinamichki najdobra raspredelba vo rapredeluvanje vo realno vreme kaj multiprocesorite se koristi:

T
kaj povekjeto noreal-time multiprogramski sistemi
R
kaj mnogu real-time sistemi koi se vo komercijalna upotreba
R
kaj mnogu real-time sistemi koi ne se vo komercijalna upotreba

01. Multiprocesorsko rasporeduvanje>> Raspredelba na nishki vo realno vreme>> Real Time scheduling inclass>>

1.
Sistemite vo realno vreme se upotrebuvaat pri:

R
Sistemi kade vremeto na odgovor mora da bide zapazeno
T
Sistemi kade vremeto na odgovor e zanemareno

2.
Zadachite vo realno vreme mozhe da se podelat na:

R
hard zadachi vo relno vreme
R
soft zadachi vo relno vreme
T
big zadachi vo relno vreme
T
small zadachi vo relno vreme

3.
Zadachite vo realno vreme koi mora da go ispolnat svojot rok se :

R
hard zadachi vo relno vreme
T
soft zadachi vo relno vreme

4.
Responsiveness kaj relnite sistemi se odnesuva na :

R
na vremeto potrebno, otkako kje se potvrdi deka e dobien prekin, toj da se obraboti
T
vremeto potrebno na sistemot da potvrdi deka e primen prekin

5.
Korisnichkata kontrola kaj operativnite sistemi vo realno vreme e:

R
mnogu poshiroka
T
mnogu potesna

6.
Pri rasporeduvanje vo realno vreme se koristat slednite klasi na algoritmi:

R
Static table-driven scheduling
R
Static priority-driven preemptive scheduling
R
Dynamic planning-based scheduling
R
Dynamic best effort scheduling
T
nieden od nevedenite

7.
Kaj rasporeduvanje koj od algoritmite ne vrshat analizi za izvodlivost:

R
Dynamic best effort scheduling
T
Dynamic planning-based scheduling
T
Static table-driven scheduling
T
Static priority-driven preemptive scheduling

8.
Kaj rasporeduvanje koj od algoritmite vrshi rasporeduvanje spored prioriteti:

T
Dynamic best effort scheduling
T
Dynamic planning-based scheduling
T
Static table-driven scheduling
R
Static priority-driven preemptive scheduling

9.
Kaj rasporeduvanje koj od algoritmite se upotrebuva kaj komercijalni sistemi:

R
Dynamic best effort scheduling
T
Dynamic planning-based scheduling
T
Static table-driven scheduling
T
Static priority-driven preemptive scheduling

01. Multiprocesorsko rasporeduvanje>> Raspredelba na nishki vo realno vreme>> Dead - Line Scheduling>>

1.
Rasporeduvanjeto na procesi kaj realno vreme se bazira na:

R
principot na postoenje dodatni informacii za sekoj proces
T
principot na postoenje samo osnovni informacii za sekoj proces
T
principot na nepostoenje na dodatni informacii za sekoj proces

2.
Vreme na dostapnost kaj rapredeluvanje vo realno vreme e:

R
vreme koga procesot stanuva dostapen za izvrshuvanje
T
vreme do koe procesot mora da zapochne so izvrshuvanje
T
vreme do koe procesot mora da bide zavrshen

3.
Rok na startuvanje kaj rapredeluvanje vo realno vreme e:

R
vreme do koe procesot mora da zapochne so izvrshuvanje
T
vreme koga procesot stanuva dostapen za izvrshuvanje
T
vreme do koe procesot mora da bide zavrshen

4.
Rok na kompletiranje kaj rapredeluvanje vo realno vreme e:

R
vreme do koe procesot mora da bide zavrshen
T
vremeto koe e potrebno da se izvrshi procesot i da se kompletira
T
vreme do koe procesot mora da zapochne so izvrshuvanje

5.
Tipichnata aplikacija vo realno vreme ima:

R
ili rok na startuvanje ili rok na kompletiranje, no ne i dvata
T
rok na startuvanje
T
rok na kompletiranje

6.
Vreme na procesiranje kaj rapredeluvanje vo realno vreme e:

R
vremeto koe e potrebno da se izvrshi procesot i da se kompletira
T
vreme do koe procesot mora da bide zavrshen
T
vreme do koe procesot mora da zapochne so izvrshuvanje

7.
Potrebni resursi vo rapredeluvanje vo realno vreme se:

R
mnozhestvoto na resursi (osven procesorot) koi se pobaruvani od procesot vo vreme na negovoto izvrshuvanje
T
mnozhestvoto na resursi (osven procesorot) koi se pobaruvani od procesot vo vreme na negovoto kompletiranje
T
mnozhestvoto na resursi (osven procesorot) koi se pobaruvani od procesot vo vreme na negovoto raspredeluvanje

8.
Prioritetot kaj rapredeluvanjeto vo realno vreme:

R
ja meri relativnata vazhnost na procesot
T
ja meri apsolutnata vazhnost na procesot

9.
Vistinskite procesi vo realno vreme mozhat da imaat:

R
apsoluten prioritet
T
relativen prioritet
T
i apsoluten i relativen prioritet

10.
Eden proces kaj dead-line rapredeluvanje mozhe da se razdeli na:

R
zadolzhitelen podproces i opcionalen podproces
T
povekje zadolzhitelni podprocesi
T
povekje opcionalni podprocesi

11.
Koj podproces pri podelbata na procesi kaj dead-line rapredeluvanje ima stog rok:

R
zadolzhitelniot
T
opcionalniot
T
prviot
T
posledniot

12.
Koga se koristat rokovi na startuvanje kaj dead-line rapredeluvanje logichno e:

R
da se koristat rasporeduvachi bez prvenstvo
T
da se koristat rasporeduvachi so prvenstvo
T
da ne se koristat rasporeduvachi

13.
Koga se koristat rokovi na kompletiranje kaj dead-line rapredeluvanje najdobro e :

R
da se koristat rasporeduvachi so prvenstvo
T
da se koristat rasporeduvachi bez prvenstvo
T
da ne se koristat rasporeduvachi
5.
Bitno prashanje za antivirusnite programi za generichka dekripcija e vremeto za interpretiranje na celniot kod

R
da
T
ne

6.
Digital Immune System e kreiran od strana na IBM poradi se porapidnoto shirenje na virusite preku Internet

R
da
T
ne

7.
Digital Immune System ja proshiruva funkcijata na generichkata dekripcija taka shto pravi analizi i koristi razni hevristiki za otkrivanje na virusi

R
da
T
ne

8.
Digital Immune System koristi centralna mashina za analiza na virusi

R
da
T
ne

1.
Virusite preku elektronska poshta se shirat

R
mnogu brzo, za nekolku denovi, pa duri i chasa
T
ne mnogu brzo, potrebni se nedeli, meseci, i godini

2.
Virusite preku elektronska poshta go koristat Visual Basic koj e poddrzhan od Outlook Express

R
da
T
ne

3.
Virusite preku elektronska poshta go inficiraat kompjuterskiot sistem so otvaranje na dodavkata na porakata, duri i so samoto otvaranje na pismoto

R
da
T
ne

4.
Virusite preku elektronska poshta

R
go inficiraat kompjuterskiot sistem so otvaranje na dodavkata na porakata
R
go inficiraat kompjuterskiot sistem so samoto otvaranje na pismoto
T
ne go inficiraat sistemot samo se prenesuvaaat
R
pravat kopija od sebesi i se prakjaat na e-mail adresi koi kje gi pronajdat kaj inficiraniot sistem

1.
Edinstven nachin da se izgradi siguren sistem, a so toa i doverliv sistem e:

R
da se drzhime do ednostavnosta
T
da se drzhime do slozhenosta
T
nitu edno od ponudenite

2.
Vo srceto na sekoj doverliv sistem e TCB (Trusted Computing Base):

R
Tochno
T
Netochno

3.
TCB (Trusted Computing Base) se sostoi od:

R
Hardver
R
Softver
T
Nitu edno od ponudenite

4.
Vazhen del od TCB e:

R
Reference monitor
T
Recurence monitor
T
Nitu edno od ponudenite

1.
Postojat shest primitivni operacii na bezbednosnata matrica koi mozhat da se koristat, kako osnova za da se modelira bilo koj bezbednosen sistem. Ovie ednostavni operacii se:

R
Create object
R
Delete object
R
Create domain
R
Delete domain
R
Insert right
R
Remove right
T
Delete right
T
Create right
T
Remove domain
T
Insert object

2.
Postojat shest primitivni operacii na bezbednosnata matrica koi mozhat da se koristat i da se iskombiniraat vo:

R
protection command
T
profesion command
T
Nitu edno od ponudenite

1.
Koi se politiki za kontrola na pristapot:

R
Mandatory access control
R
Discretionary acces control
T
Nitu edno od ponudenite

2.
Povekje stepenski modeli se:

R
Bella-La Padula
R
Biba
T
Nitu edno od ponudenite

3.
So koj model se garantira integritetot na podatocite:

R
Biba
T
Nitu edno od ponudenite
T
Bella-La Padula

4.
Koj model e izmislen za da se chuvaat tajni:

R
Bella-La Padula
T
Biba
T
Nitu edno od ponudenite

1.
Confinement problem opfakja:

R
Klient
R
Server
R
Sorabotuvach
T
Nitu edno od ponudenite

2.
Tajniot kanal e shumen kanal, koj sodrzhi mnogu tugji informacii, no informacijata mozhe da se prati verodostojno preku shumen kanal so koristenje na kodovi za korekcija na greshki:

R
Tochno
T
Netochno
T
Nitu edno od ponudenit

1.
Procesite vo realno vreme se procesi koi:

R
Mora da zavrshat vo odredena vremenska ramka
T
Nemora da zavrshat vo odredena vremenska ramka

2.
Tipovi na OS so raspredeluvanje vo realno vreme se:

R
strogovremeski OS so raspredeluvanje vo realno vreme
R
blagovremenski OS so raspredeluvanje vo realno vreme
T
monotonovremenski OS vo realno vreme
T
bezvremenski OS vo realno vreme

3.
Strogovremeskite OS so raspredeluvanje vo realno vreme:

R
Garantiraat izvrshuvanje vo dadenoto vreme
R
Mozhe da go otfrlat procesot kako nevozmozhen
T
Ne mozhe da go otfrlat procesot kako nevozmozhen
T
Tolerirat malo zadocnuvanje na zavrshuvanjeto na procesite

4.
Strogovremeskite OS so raspredeluvanje vo realno vreme za kluchnite procesi ne koristat:

R
Virtuelna memorija
R
Sekundarna Memorija
T
Stranichenje
T
Kesh Memorija

5.
Prichinata za nekoristenjeto na sekundarna memorija za kluchnite procesi vo strogovremeskite OS so raspredeluvanje vo realno vreme e:

T
Brzinata na sekundarnata memorija
R
Nepredvidlivosta na vremeto za operaciite na sekundarnata memorija

1.
Blagovremenskite OS so raspredeluvanje vo realno vreme garantiraat navremeno izvrshuvanje na procesite za konkretna vremenska ramka:

T
Da
R
Ne

2.
Vo blagovremenskite OS so raspredeluvanje vo realno vreme mozhe da se javi problem na:

R
Izgladnuvanje (Strvation)
R
Nefer rasporeduvanje na resursi
T
Blokada (Deadlock)
T
Nesinhronizirani procesi

3.
Dizajnot na blagovremenskite OS so raspredeluvanje vo realno vreme se baziraat na dva aspekta povrzani so rasporeduvachot na procesi:

R
rasporeduvachot mora da vrshi rasporeduvanje po prioritet
R
namaluvanje na vremeto potrebno za zamena na procesite vo izvrshuvanje (dispatch latency)
T
namaluvanje na vremeto potrebno za vlezno izlezni operacii na procesot

4.
Vo blagovremenskite OS so raspredeluvanje vo realno vreme za reshavanje na (dispatch latency) sistemskite povici mozhe da se prekinat.

R
Da
T
Ne

5.
Vo blagovremenskite OS so raspredeluvanje vo realno vreme za reshavanje na (dispatch latency) jadroto mozhe da bide prekinato pri izvrshuvanje.

R
Da
T
Ne

1.
Koi tipovi na real-time procesiranje postojat

R
soft-real
R
hard-real
T
medium-real
T
high-real

2.
Hard-real time scheduling e tehnika so koja rasporeduvachot

R
garantira deka procesot kje se kompletira na vreme
R
go otfrla baranjeto na procesot kako nevozmozhno
T
dodeluva prioritet na procesite
T
vrshi napravedna alokacija na resursite

3.
Soft-real scheduling e tehnika so koja rasporeduvachot

T
garantira deka procesot kje se kompletira na vreme
T
go otfrla baranjeto na procesot kako nevozmozhno
R
dodeluva prioritet na procesite
R
vrshi napravedna alokacija na resursite

4.
Koja tehnika e pomalku restriktivna?

R
Soft-real time scheduling
T
Hard-real time scheduling
T
I dvete se isto restriktivni

5.
Dali soft-real time rasporeduvachot e fer vo odnos na alokacija na resursite?

T
Da
R
Ne
T
Zavisi od operativniot sistem

6.
Koi procesi imaat najvisok prioritet kaj soft-real time rasporeduvachot?

R
Real-time procesite
T
Normal procesite
T
Low procesite

7.
Nachini na spravuvanje so dolgoto vreme na chekanje kaj sistemskite povici pri raspredeluvanje vo realno vreme se:

R
Boduvanje na sistemskite povici
R
Celiot kernel da e so bodovi
T
Prekin na povikot

8.
Konfliktnata faza kaj vremeto na chekanje kaj raspredeluvanje vo realno vreme ima dve komponenti:

R
Prednost na sekoj proces koj raboti vo jadroto
R
Osloboduvanje na resurs od proces so nizok prioritet potreben na proces so visok prioritet
T
Nitu eden od ponudenite odgovori

1.
Vrz koj operativen sistem e napravena implementacijata na SUN Cluster

R
Solaris UNIX
T
Windows 2000 Server
T
Linux

2.
Koja implementacija na klasteri ima globalen datotechen sistem?

R
SUN Cluster
T
Windows 2000 Claster Server
T
Beowulf

3.
Kaj SUN Clusterot tochno e

R
sekoj proces ima edinstven identifikator
T
proces mozhe da ima povekje identifikatori za razlichni mashini
R
ima globalen datotechen sistem
T
sekoj jazol si ima svoj datotechen sistem

1.
Kaj distribuiranite sistemi koj nemaat zaednichaka memorija, megjuprocesna komunikacija se izvrshuva so:

R
Se koristat razmena na poraki
R
Se koristat Remote Procedure Call (RPC)
T
Se koristat specijalni zaednichki promenlivi
T
Se koristat baferi za komunikacija

2.
Komunikacijata na procesite kaj distribuiranite sistemi koj nemaat zaednichaka memorija se ovozmozhuva so:

R
Razmena na poraki
R
Dalechinski funkciski povik (Remote Procedure Call)
T
Zaednichki promenlivi
T
Baferi za komunikacija

3.
Kaj razmena na poraki pri komunikacija na procesite kaj distribuiranite sistemi, za sigurena razmena na poraki potrebno e:

R
Siguren transporten protokol
T
Siguren internet protokol (SIP)
T
Sigurni aplikacii

4.
Kaj razmena na poraki pri komunikacija na procesite kaj distribuiranite sistemi, pri nesigurno prakjanje:

R
Se namaluva kompleksnost na procesiranjeto na modulot za razmena na poraki
T
Ne se namaluva kompleksnost na procesiranjeto na modulot za razmena na poraki

5.
Kaj razmena na poraki pri komunikacija na procesite kaj distribuiranite sistemi, pri blokirachko prakjanje:

R
Procesot koj isprakja cheka porakata da bide pratena i eventualno dostavena
T
Procesot koj isprakja gi blokira ostanatite procesi da ne mozhat da isprakjaat poraki bidejkji toj ja koristi mrezhata
T
Procesot koj isprakja ne cheka porakata da bide pratena i eventualno dostavena

1.
Na koj od slednive nachini mozhe da se predavaat parametrite kaj RPC:

R
kako vrednosti
R
so pokazhuvachi
T
parametrite ne mozhat da se predavaat

2.
Koj pristap na predavanje na parametrite kaj RPC e najednostaven:

R
predavanje na parametrite po vrednosti
T
povik po referenca
T
povik so pokazhuvachi

3.
Dali kaj RPC sekogash mozhe da se predavaat parametri so pokazhuvach:

R
Ne, samo za prostite tipovi na podatoci(celi broevi, karakteri...)
T
Da, sekogash mozhe da se predavaat parametri so pokazhuvachi
T
Ne postoi takvo neshto kako predavanje na parametri so pokazhuvachi

4.
Pretstavuvanjeto ili reprezentacijata na parametrite kaj RPC mozhe da bide bez problemi ako:

R
programite shto povikuvaat i povikanite programi se vo isti programski jazici i na ist tip na mashina, so ist operativen sistem
T
programite shto povikuvaat i povikanite programi se vo razlichni programski jazici no ist operativen sistem
T
programite shto povikuvaat i povikanite programi se napishani na ist tip na mashina nezavisno od tipot na programskiot jazik

1.
RMI e oznaka za

R
Remote Method Invocation
T
Remote Music Invocation
T
Real Method Invocation

2.
RMI (Remote Method Invocation) e

R
Java baziran komunikaciski protokol koj shto ovozmozhuva komunikacija pomegju distribuirani aplikacii
T
C/C++ baziran komunikaciski protokol koj shto ovozmozhuva komunikacija pomegju distribuirani aplikacii
T
Delphi baziran komunikaciski protokol koj shto ovozmozhuva komunikacija pomegju distribuirani aplikacii

3.
RMI (Remote Method Invocation) ovozmozhuva

R
nishka od edna Java programa da koristi metod na oddalechen objekt na druga Java programa
T
nishka od edna Java programa da gi korisi javnite promenlivi na oddalechen objekt na druga Java programa
T
povrzuvanje na Java programite so drugite programski jazici
T
ovozmozhuva povrzuvanje so CORBA

4.
Dali RMI (Remote Method Invocation) e isto shto i RPC (Remote Procedure Calls) ?

T
Da
R
Ne

5.
Kaj RMI (Remote Method Invocation) , pod oddalecheni objekti razbirame

R
obejkti koi se naogjaat na razlichni Java virtuelni mashini (JVM)
T
obejkti koi se naogjaat na isti Java virtuelni mashini (JVM) no vo druga nishka
T
obejkti koi ne Java objekti

6.
RMI (Remote Method Invocation) poddrzhuva

T
proceduralno programiranje, kade se koristat oddalecheni proceduri ili funkcii
R
objektno-orientirano programiranje, kade se koristat metodi na oddalecheni objekti
T
proceduralno programiranje, kade se koristat metodi na oddalecheni objekti

7.
Kaj RPC (Remote Procedure Calls) parametrite na oddalechenite proceduri se samo obichni strukturi na podatoci, dodeka kaj RMI (Remote Method Invocation) parametrite mozhe da bidat objekti koi se prenesuvaat na oddalechenite metodi.

R
Tochno
T
Netochno

8.
Kaj RPC (Remote Procedure Calls) parametrite na oddalechenite proceduri se parametrite mozhe da bidat objekti koi se prenesuvaat na oddalechenite metodi, dodeka kaj RMI (Remote Method Invocation) parametrite se samo obichni strukturi na podatoci

T
Tochno
R
Netochno

9.
Kaj RMI (Remote Method Invocation), Stub-ot za oddalecheniot objekt se naogja

R
kaj Klientot
T
kaj Serverot
T
i kaj klientot i kaj serverot

10.
Kaj RMI (Remote Method Invocation), stub-ot e eden vid na proxy za oddalecheniot objekt, koj se naogja kaj klientot

R
Tochno
T
Netochno

11.
Kaj RMI (Remote Method Invocation), stub-ot e eden vid na proxy za oddalecheniot objekt, koj se naogja kaj serverot

T
Tochno
R
Netochno

12.
Koj e odgovoren za kreiranje paket (parcel) koj go sodrzhi imeto na metodot koj se povikuva a se naogja na serverot i parametrite na metodot kaj RMI (Remote Method Invocation).

R
stub
T
skeleton
T
nikoj

13.
Procesot koga stub-ot kreira paket (parcel) koj go sodrzhi imeto na metodot koj se povikuva i parametrite na metodot kaj RMI (Remote Method Invocation) e poznat pod imeto

R
marshalling
T
unmarshalling
T
ne postoi takov proces

14.
Koi akcii gi izvrshuva skeletonot kaj RMI (Remote Method Invocation)?

R
go otpakuva paketot koj go dobiva od stub-ot, odnosno gi otpakuva parametrite i imeto na metodot
R
go povika posakuvaniot metod.
R
ja pakuva krajnata vrednost od metodot i go vrakja ovoj paket do klientot
T
go pakuva paketot koj go isprakja do stub-ot, odnosno gi pakuva parametrite i imeto na metodot

15.
Ako spakuvanite parametri se lokalni (neoddalecheni) objekti kaj RMI (Remote Method Invocation)

R
togash tie se prenesuvaat by copy, so upotreba na tehnikata poznata pod imeto object serialization
T
togash tie se se prenesuvaat by reference
T
togash tie ne se prenesuvaat

16.
Ako parametrite se oddalecheni objekti kaj RMI (Remote Method Invocation)

T
togash tie se prenesuvaat by copy, so upotreba na tehnikata poznata pod imeto object serialization
R
togash tie se se prenesuvaat by reference
T
togash tie ne se prenesuvaat

17.
Ako parametrite shto se prenesuvaat do oddalechenite objekti se lokalni objekti, togash lokalnite objekti mora da go implementiraat interfejsot

R
java.io.Serializable
T
java.io.Serial

18.
Oddalechen objekt kaj RMI (Remote Method Invocation ) definirame so toa shto prvo pishuvame interfejs za objektot, odnosno gi specificirame metodite na objektot koi bi se povikuvale oddalecheno

R
tochno
T
netochno

19.
Ako objektot e registriran na serverot, togash klientot mozhe da dobie referenca na objektot od RMI registry so pomosh na metodot

R
Naming.lookup()
T
Naming.search()
T
Naming.searchfor()

20.
RMI (Remote Method Invocation ) ovozmozhuva URL bazirano prebaruvanje na obejkti na sledniov nachin rmi://host/objectName

R
kade host e IP na serverot na koj shto se naogja oddalecheniot objekt
R
objectName e imeto na oddalecheniot objekt
T
kade host e IP na klientot na koj shto se naogja oddalecheniot objekt
T
objectName e imeto na lokalniot(neoddalecheniot) objekt

21.
RMI (Remote Method Invocation ) ovozmozhuva URL bazirano prebaruvanje na obejkti na sledniov nachin

R
rmi://host/objectName
T
ftp://host/objectName
T
http://host/objectName

22.
RMI (Remote Method Invocation) e

R
Java tehnologija koja ovozmozhuva nishki koi se izvrshuvaat na edna mashina-klient da pobaruvaat metodi na objekti koi shto se naogjaat na druga mashina-server
T
C/C++ tehnologija koja ovozmozhuva nishki koi se izvrshuvaat na edna mashina-klient da pobaruvaat metodi na objekti koi shto se naogjaat na druga mashina-server.
T
Delphi tehnologija koja ovozmozhuva nishki koi se izvrshuvaat na edna mashina-klient da pobaruvaat metodi na objekti koi shto se naogjaat na druga mashina-server.

1.
Common Object Request Broker Architecture (CORBA) e middleware odnosno sreden aplikaciski sloj, koj shto ovozmozhuva heterogeni klient-aplikacii da komuniciraat so heterogeni server-aplikacii

R
Tochno
T
Netochno

2.
CORBA ovozmozhuva

R
komunikacija pomegju aplikacii napishani vo razlichni programski jazici
T
komunikacija samo pomegju aplikacii napishani vo isti programski jazici

3.
CORBA ovozmozhuva aplikacii napishani vo razlichni programski jazici da komuniciraat upotrebuvajkji

R
IDL-Interface Definition Langugage
R
ORB-Object Request Broker.
T
RMI

4.
IDL e oznaka za

R
Interface Definition Langugage
T
Internet Definition Langugage
T
Intranet Definition Langugage

5.
ORB e oznaka za

R
Object Request Broker
T
Online Request Broker
T
Offline Request Broker

6.
Koe tvrdenje e tochno?

R
Postoi ORB i na stranata na klientot i na stranta na serverot
T
Postoi ORB samo kaj klientot
T
Postoi ORB samo kaj serverot

7.
Koga klienskata aplikacija pobaruva referenca na oddalechen objekt, odgovornosta na klientskiot ORB e vo

R
naogjanje na oddalecheniot objekt vo distibuiraniot sistem.
R
prenesuvanje na povicite do oddalechenite metodi do serverot
R
prifakjanje na rezultatite od serverot
T
nitu eden od ponudenite odgovori

8.
Serverskiot ORB

R
registrira novi obejkti
R
e zadolzhen za prifakjanje na baranjata od klientskiot ORB za naogjanje na metodite.
R
gi vrakja rezultatite nazad do klientskiot ORB.
T
nitu eden od ponudenite odgovori

9.
Postoi protokol so koi komuniciraat ORB-ovite koj se vika

R
Internet InterORB Protocol(IIOP)
T
Intranet IntraORB Protocol(IIOP)
T
Internet IntraORB Protocol(IIOP)

1.
Siurnosta ima nekolku osobini:

R
Avtentichnost (Autenticity)
R
Dostapnost (Availability)
R
Integritet (Integrity)
R
Doverlivost (Confidentality)
T
Kompetnost (Competness)

2.
Osobinata doverlivost (Confidentality) na siurnosta e:

T
Kompjuterskiot sistem treba da bide vo sostojba da go potvrdi identitetot na korisnikot
T
Sostojbata na kompjuterskiot sistem mozhe da bide promeneta samo od avtorizirani korisnici.
T
Kompjuterskiot sistem e dostapen samo na avtorizarini korisnici
R
Pristap do nekoja informacija imaat samo avtorizirani korisnici

3.
Osobinata integritet (Integrity) na siurnosta e:

T
Kompjuterskiot sistem treba da bide vo sostojba da go potvrdi identitetot na korisnikot
R
Sostojbata na kompjuterskiot sistem mozhe da bide promeneta samo od avtorizirani korisnici
T
Pristap do nekoja informacija imaat samo avtorizirani korisnici
T
Kompjuterskiot sistem e dostapen samo na avtorizarini korisnici

4.
Osobinata Avtentichnost (Autenticity)na siurnosta e:

R
Kompjuterskiot sistem treba da bide vo sostojba da go potvrdi identitetot na korisnikot
T
Sostojbata na kompjuterskiot sistem mozhe da bide promeneta samo od avtorizirani korisnici
T
Pristap do nekoja informacija imaat samo avtorizirani korisnici
T
Kompjuterskiot sistem e dostapen samo na avtorizarini korisnici

5.
Osobinata Dostapnost (Availability)na siurnosta e:

T
Kompjuterskiot sistem treba da bide vo sostojba da go potvrdi identitetot na korisnikot
T
Sostojbata na kompjuterskiot sistem mozhe da bide promeneta samo od avtorizirani korisnici
T
Pristap do nekoja informacija imaat samo avtorizirani korisnici
R
Kompjuterskiot sistem e dostapen samo na avtorizarini korisnici

6.
Vidovi napad na siurnosta se:

R
Izmislica (Fabrication)
R
Modifikacija (Modification)
R
Presretnuvanje (Interception)
R
Prekin (Interruption)
T
Iskrivuvanje (Bending)

7.
Ako se napadne siurnosta so napadot izmislica (Fabrication) toash

R
Neavtoriziran korisnik vmetnuva poraka vo sistemot.
T
Neavtoriziran korisnik ja presretnuva porakata, ja menuva nejzinata sodrzhina i ja preprakja do krajnata cel
T
Presretnuvanje na porakata od strana na neavtoriziran korisnik, pri shto toj ne ja menuva nejzina sodrzhina
T
Onevozmozhuvanje porakata da pristine do celta

8.
Ako se napadne siurnosta so napadot modifikacija (Modification)toash

T
Neavtoriziran korisnik vmetnuva poraka vo sistemot.
R
Neavtoriziran korisnik ja presretnuva porakata, ja menuva nejzinata sodrzhina i ja preprakja do krajnata cel
T
Presretnuvanje na porakata od strana na neavtoriziran korisnik pri shto toj ne ja menuva nejzina sodrzhina
T
Onevozmozhuvanje porakata da pristine do celta

9.
Ako se napadne siurnosta so napadot presretnuvanje (Interception) toash

T
Neavtoriziran korisnik vmetnuva poraka vo sistemot.
T
Neavtoriziran korisnik ja presretnuva porakata, ja menuva nejzinata sodrzhina i ja preprakja do krajnata cel
R
Presretnuvanje na porakata od strana na neavtoriziran korisnik, pri shto toj ne ja menuva nejzina sodrzhina
T
Onevozmozhuvanje porakata da pristine do celta

10.
Ako se napadne siurnosta so napadot prekin (Interruption) toash

T
Neavtoriziran korisnik vmetnuva poraka vo sistemot.
T
Neavtoriziran korisnik ja presretnuva porakata, ja menuva nejzinata sodrzhina i ja preprakja do krajnata cel
T
Presretnuvanje na porakata od strana na neavtoriziran korisnik, pri shto toj ne ja menuva nejzina sodrzhina
R
Onevozmozhuvanje porakata da pristine do celta

11.
Aktivni zakani za kompjuterskiot sistem mozhat da bidat:

R
Maskarada (Masquerade)
R
Odgovor (Replay)
R
Modifikacija na porakata (Modification of Messages)
R
Lishuvanje od uslgua (Denial of Service).
T
Prezemanje na del od porakata (Release of Message Content)
T
Anliza na soobrakjajot (Traffic Analysis).

12.
Pasivnite zakani za kompjuterskiot sistem mozhat da bidat:

R
Prezemanje na del od porakata (Release of Message Content)
R
Anliza na soobrakjajot (Traffic Analysis).
T
Maskarada (Masquerade)
T
Odgovor (Replay)
T
Modifikacija na porakata (Modification of Messages)
T
Lishuvanje od uslgua (Denial of Service).
Posted by Dipset at 6:46 AM
11

15.
Kaj distribuiraniot algoritam za vzaemno iskluchuvanje na Ricart i Agrawala proces koj izlegol od svojot kritichen region

T
mora da im isprati Reply poraka na site ostanati procesi vo sistemot
R
dovolno e da im isprati Reply poraki samo na onie procesi na koi prethodno im go odlozhil odgovorot na nivnite baranja za vlez vo kritichen region
T
ne mora da isprakja Reply poraki na nikogo

16.
Negativni posledici od primenuvanje na distribuiran algoritam za vzaemno iskluchuvanje se

T
procesot koordinator mozhe da stane tesno grlo na sistemot
T
podreduvanjeto na nastanite po vremenski obelezhja(time stamp) mozhe da dovede do nekonzistentnosti
R
sekoj proces mora da gi znae identitetite i sostojbite na site ostanati procesi koi go imlementiraat algoritmot
R
chestoto pauziranje na nastanite pred kritichniot region za da im kazhat na ostanatite procesi deka baraat vlez
R
golemiot broj na poraki koi cirkuliraat vo mrezhata
T
mora da se isprakjaat poraki duri i ako nema procesi koi sakaat da vlezat vo kritichni regioni

17.
Token ring algoritmot za vzaemno iskluchuvanje mozhe da se upotrebuva samo kaj mrezhna struktura od tipot prsten

T
da
R
ne

18.
Za da se upotrebuva Token ring algoritmot za vzaemno iskluchuvanje mora fizichkiot raspored na procesite softverski da se mapira vo struktura na prsten

R
da
T
ne

19.
Kaj Token ring algoritmot za vzaemno iskluchuvanje pravo na vlez vo kritichniot region ima samo onoj proces koj go poseduva token-ot

R
da
T
ne

20.
Kaj Token ring algoritmot za vzaemno iskluchuvanje procesot koj go poseduva token-ot

R
mozhe da vleze vo kritichniot region
T
treba da cheka dozvoli od ostanatite procesi vo prstenot za da vleze vo kritichniot region
R
ne mora da vleze vo kritichniot region

21.
Kaj Token ring algoritmot za vzaemno iskluchuvanje procesot koj go poseduva token-ot mu go predava na naredniot proces

R
Vednash shtom kje go dobie ako ne saka da vleze vo kritichniot region
R
Otkako kje izleze od svojot kritichen region
T
Koga kje dobie drug token

22.
Kaj Token ring algoritmot za vzaemno iskluchuvanje ako nema procesi koi sakaat da vlezat vo kritichniot region

R
Token-ot kruzhi niz prstenot so pogolema brzina otkolku koga ima procesi koi sakaat vlez
T
Token-ot kruzhi niz prstenot so pomala brzina otkolku koga ima procesi koi sakaat vlez
T
Token-ot ostanuva kaj procesot koj posleden bil vo svojot kritichen region
T
Token-ot ostanuva kaj procesot se reden broj 0 vo prstenot

23.
Negativni posledici od primenuvanjeto na Token ring algoritmot za vzaemno iskluchuvanje se

R
Zaguba na token-ot
R
Pad na nekoj od procesite
R
Toa shto se prakjaat poraki duri i ako nema procesi koi sakaat da vlezat vo kritichenregion
T
Procesot koordinatormozhe da stane tesno grlo na sistemot
T
Token-ot mozhe da stane tesno grlo na sistemot
T
podreduvanjeto na nastanite po vremenski obelezhja(time stamp) mozhe da dovede do nekonzistentnosti

24.
Brojot na poraki za eden vlez/izlez vo kritichen region kaj centraliziraniot algoritam za vzaemno iskluchuvanje e

25.
Brojot na poraki za eden vlez/izlez vo kritichen region kaj distribuiraniot algoritam na Ricart i Agrawala za vzaemno iskluchuvanje kaj sistem so n procesi e

R
2(n-1)
T
3
T
1 do beskonechno mnogu poraki

26.
Brojot na poraki za eden vlez/izlez vo kritichen region kaj Token ring algoritmot za vzaemno iskluchuvanje kaj sistem so n procesi e

T
2(n-1)
T
3
R
1 do beskonechno mnogu poraki

27.
Zastojot pred vlez vo kritichen region,izrazen vo broj na poraki kaj centraliziraniot algoritam za vzaemno iskluchuvanje e

R
2

28.
Zastojot pred vlez vo kritichen region,izrazen vo broj na poraki kaj distribuiraniot algoritam na Ricart i Agrawala za vzaemno iskluchuvanje e

R
2(n-1)
T
3
T
1 do beskonechno mnogu poraki

29.
Zastojot pred vlez vo kritichen region,izrazen vo broj na poraki kaj Token ring algoritmot za vzaemno iskluchuvanje kaj sistem so n procesi e

T
2(n-1)
T
2
R
1 do n-1

1.
So koi problemi se soochuvaat distribuiranite sistemi pri podreduvanje na nastani?

R
nedostig na globalen chasovnik
R
ne e mozhna sinhronizacija na lokalni chasovnici
T
ne postoi nachin za podreduvanje na nastani

2.
Metodot timestamping predlozhen od Lamport gi podreduva nastanite vo eden distribuiran sistem:

T
so koristenje na fizichki chasovnici
R
bez koristenje na fizichki chasovnici

3.
Vo algoritamot na Lamport, nastan se definira kako poraka koja se isprakja koga:

R
procesot vleguva ili izleguva od kritichna sekcija
T
procesot zapochnuva ili zavrshuva so rabota
T
kje nastane deadlock

4.
Kaj podreduvanje na nastani vo distribuiran sistem so time-stamp, koga sistemot kje primi poraka, go zgolemuva svojot chasovnik za

T
1 povekje od vrednosta na svojot chasovnik
T
1 povekje od timestamp-ot na primenata poraka
R
1 povekje od pogolemata vrednost od vrednosta na svojot chasovnik i timestamp-ot na primenata poraka

5.
Kaj podreduvanje na nastani vo distribuiran sistem so time-stamp, za porakite x od sistem i i y od sistem j, x i prethodi na y ako:

R
Ti < Tj R Ti = Tj i i < j T Ti > Tj
T
Ti = Tj i i > j

6.
Kaj algoritmot za podreduvanje na nastani so time-stamp, eden proces isprakja poraka do:

R
site procesi
T
random proces
T
proces so sleden reden broj

7.
Procesite koi go implementiraat timestamping algoritmot garantiraat deka:

T
sekoj proces kje gi dobie porakite tochno po redosledot po koj tie vistinski se prateni
R
sekoj proces kje go dobie istiot redosled na porakite, no bez garancija deka porakite vistinski se ispratile po toj redosled

8.
Vo konceptot na distribuirana redica, porakite isprateni od eden proces do drug se primaat vo istiot redosled po koj se isprateni:

R
tochno
T
netochno

9.
Vo konceptot na distribuirana redica, vo mrezhata:

R
sekoj jazol e povrzan so sekoj drug
T
sekoj jazol e povrzan so 2 sosedni (ring konfiguracija)
T
sekoj jazol e povrzan so tochno 3 drugi jazli (mesh konfiguracija)

10.
Vo konceptot na prvata verzija na distribuirana redica, koi tipovi na poraki postojat:

R
(Request, Ti, i)
R
(Reply, Ti, i)
R
(Release, Ti, i)
T
(Send, Ti, i)
T
(Receive, Ti, i)
T
(Remove, Ti, i)

11.
Koi se prednostite na algoritamot so distribuirana redica:

R
sproveduva vzaemno iskluchuvanje
R
fer e
R
Ne mozhe da se sluchi deadlock
R
Ne mozhe da se sluchi starvation (izgladnuvanje)

12.
Eden proces vleguva vo svojata kritichna sekcija koga:

R
kje primi Reply od site drugi procesi
T
kje primi Reply barem od eden proces
T
voopshto ne mora da primi Reply za da vleze vo svojata kritichna sekcija

13.
Kaj message-passing algoritmot, procesot mozhe da vleze vo svojata kritichna sekcija:

T
pred da go prezeme token-ot
R
duri go poseduva token-ot
T
po isprakjanje na token-ot

14.
Kaj message-passing algoritmot, procesot kaj sebe poseduva podatochna struktura vo koja ja chuva:

R
poslednata Request poraka ispratena od nekoj proces
T
poslednata Reply poraka ispratena od nekoj proces
T
poslednata Release poraka ispratena od nekoj proces

1.
Chetiri od najdobrite strategii za spravuvanje so kjorsokacite se:

R
Algoritam na noj (ignoriraj go problemot)
R
Detekcija (dozvoli da se sluchi kjorsokak, detektiraj go i probaj da se oporavish)
R
Prevencija (statichki napravi kjorsokacite da se strukturno nevozmozhni)
R
Izbegnuvanje (so vnimatelno alociranje na resursite)
T
Brishenje (brishenje na kjorsokacite)
T
Predviduvanje (predviduvanje za toa dali eden resurs kje dovede do kjorsokak)

2.
Kjorsokak kaj rasporeduvanje na resursite mozhe da se izbegne so

R
definiranje na globalen raspored megju resursite
T
definiranje na lokalen raspored megju resursite

3.
Izbegnuvanjeto na kjorsokaci kaj distribuiranite sistemi e

R
Nepraktichno
T
Praktichno

4.
Imame distibuiran sistem so centralizirana kontrola za detekcija na kjorsokaci.Toa znachi deka:

R
edna stanica e odgovorna za otkrivanje na kjorsokaci
T
najniskiot nod pod nodovite vklucheni vo kjorsokakot e odgovoren za otkrivanje na kjorsokaci
T
site procesi sorabotuvaat vo otkrivanjeto na kjorsokacite

5.
Imame distibuiran sistem so hierarhiska kontrola za detekcija na kjorsokaci.Toa znachi deka:

T
edna stanica e odgovorna za otkrivanje na kjorsokaci
R
najniskiot nod pod nodovite vklucheni vo kjorsokakot e odgovoren za otkrivanje na kjorsokaci
T
site procesi sorabotuvaat vo otkrivanjeto na kjorsokacite

6.
Imame distibuiran sistem so distribuirana kontrola za detekcija na kjorsokaci.Toa znachi deka:

T
edna stanica e odgovorna za otkrivanje na kjorsokaci
T
najniskiot nod pod nodovite vklucheni vo kjorsokakot
R
site procesi sorabotuvaat vo otkrivanjeto na kjorsokacite

1.
Deadlock vo distribuirani sistemi nastanuva koga :

R
eden proces pobaruva resurs, koj e zafaten od drug proces
R
povekje procesi pobaruvaat resurs, koj e zafaten od drug proces
T
povekje procesi pobaruvaat resurs, koj e zafaten od povekje procesi
T
pri komunikacija megju procesite,so razmenuvanje na poraki,koga nekoj proces cheka poraka od drug proces, ama ne dobiva
R
komunikacija megju procesite,so razmenuvanje na poraki,koga sekoj proces od m-vo procesi cheka poraka od nekoi drugi procesi, ama nikoj od tie procesi ne prakja poraka
R
nedostapnost na baferite za poraki pri komunikacijata megju procesite

2.
Pri deadlock detekcijata,otkako kje se otkrie deadlock, se odreduva

R
koj od vkluchenite procesi da gi oslobodi resursite potrebni za da go prekinat dealock-ot
T
koi od vkluchenite procesi da gi oslobodat resursite potrebni za da go prekinat dealock-ot

3.
Kontrolata za detekcija na deadlock vo distribuiran sistem mozhe da bide

R
centralizirana
R
hierarhiska
R
distribuirana
T
decentralizirana
T
podelena
T
paralelna

4.
Kaj distribuiraniot pristap

T
eden proces e odgovoren za deadlock detekcija,a drugite samo go opsluzhuvaat so dodatni informacii
T
sekoj proces e vkluchen vo deadlock detekcijata, taka shto e odgovoren samo za onie procesi shto se negovi deca
R
site procesi uchestvuvaat vo deadlock detekcijata

5.
Vo eden distribuiran sistem so baza na podatoci,kade sekoja granka sodrzhi del od taa baza, sekoja od tie granki mozhe da inicira baranja

R
za najmnogu eden nadvoreshen resurs
T
za kolku shto saka nadvoreshni resursi
T
za dva nadvoreshni resursi,koi i dvata kje se sodrzhat vo baranjeto
R
ako e potreben povekje od eden resurs,vtor podatok mozhe da se pobara samo koga prviot kje bide dodelen

6.
Koga vo distribuiran sistem, transakcija kje primi poraka za da se izvrshi update na Wait_for() promenlivata, vsushnost treba da proveri dali transakcijata od koja shto cheka (Wait_for()) e vo redicata blokirachki transakcii Request_Q().Ako ne e togash imame deadlock.

R
Netochno
T
Tochno

7.
Na slikata e prikazhana situacija koga 3 transakcii pobaruvaat resursi vo distribuiran sistem .Prashanjeto e dali nastanal deadlock:

T
Da,zatoa shto Wait_for(T2) i Held_by(T2) imaat ista vrednost,t.e. se cheka od istata transakacija koja go drzhi objektot.
R
Ne,zatoa shto ne postoi transakcija koja cheka resurs od druga transakcijata koja pak cheka resurs od nea.

8.
Na slikata e prikazhana situacija koga 3 transakcii pobaruvaat resursi vo distribuiran sistem .Prashanjeto e dali nastanal deadlock:

T
Da,zatoa shto Wait_for(T2) i Held_by(T2) imaat ista vrednost, t.e. se cheka od istata transakacija koja go drzhi objektot.
R
Da,zatoa shto Wait_for(T2) i Request_Q(T2) imaat ista vrednost, t.e. se cheka od istata transakacija koja go drzhi objektot.
T
Ne,zatoa shto ne postoi transakcija koja cheka resurs od druga transakcijata koja pak cheka resurs od nea.

9.
Kaj celosno distribuiraniot pristap za detekcija na deadlock,

R
site kontroleri ja delat podednakvo odgovornosta za detekcija na deadlock
R
sekoj jazol formira wait-for graf
R
se dodava dodaten proces Reh ,pritoa Reh ( Pi ako postoi proces Pex od drug jazol, shto cheka resurs koj go drzhi proces od lokalniot wait-for graf
T
se dodava dodaten proces Reh ,pritoa Ri ( Pex ako postoi proces Pex od drug jazol, shto cheka resurs koj go drzhi proces od lokalniot wait-for graf
R
se dodava dodaten proces Reh ,pritoa Pi ( Pex, ako postoi proces Pi od lokalniot wait-for graf shto drzhi resurs na koj cheka proces Peh od drug jazol .
T
se dodava dodaten proces Reh ,pritoa Pex ( Pi, ako postoi proces Pi od lokalniot wait-for graf shto drzhi resurs na koj cheka proces Peh od drug jazol .

10.
Kaj celosno distribuiraniot pristap za detekcija na deadlock,nastanuva siguren deadlock ako vakviot parcijalen wait-for graf

R
sodrzhi ciklus vo koj ne e vkluchen procesot Pex
T
sodrzhi ciklus koj go vkluchuva jazolot Reh,

11.
Kaj celosno distribuiraniot pristap za detekcija na deadlock, postoi mozhnost za deadlock ako vakviot parcijalen wait-for graf

T
sodrzhi ciklus vo koj ne e vkluchen procesot Pex
R
sodrzhi ciklus koj go vkluchuva jazolot Reh

12.
Lokalen wait-for graf kaj Celosno distribuiran pristap za deadlock detekcija prikazhan na slikata podole, pokazhuva

R
siguren deadlock
T
mozhnost deka mozhe da nastane deadlock

13.
Podole na slikata e prikazhan graf na zavisnost na procesi vo distribuiran sistem koi chekaat poraki eden od drug.

R
Vo sistemot nastanuva deadlock
T
Vo sistemot ne nastanuva deadlock

14.
Podole na slikata e prikazhan graf na zavisnost na procesi vo distribuiran sistem koi chekaat poraki eden od drug.

T
Vo sistemot nastanuva deadlock
R
Vo sistemot ne nastanuva deadlock

15.
Direkten store-and-forward deadlock vo distribuiran sistem se sprechuva

R
ako se koristat fiksni baferi eden za sekoj link taka shto da ne se dozvoli site baferi da se dodelat samo na edna destinacija.
R
ako se koristi zaednichki bazen samo da ne se dozvoli da se prepolni bazenot samo za edna destinacija.
T
zaednichki bazen od kogo kje se prakjaat porakite do site linkovi, pritoa kje se ovozmozhi prepolnuvanje na bazenot

16.
Indirekten store-and-forward deadlock se reshava so

R
strukturiran bafer
T
fiksni baferi
T
nieden od ponudenite odgovori

1.
Postojat tri klasi na napagjachi i toa:

R
Masquerader
R
Misfeasor
R
Clandestine user
T
Legitimate user
T
Therorist

2.
Massquerader e napagjach na sistemot koj

R
individua koja shto ne e avtorizirana da go koristi kompjuterot i koja shto gi probiva sistemskite kontroli na pristap za da gi iskoristi legitimnite korisnichki akaunti
T
individua koja shto e avtorizirana da go koristi kompjuterot i koja shto gi probiva sistemskite kontroli na pristap za da gi iskoristi legitimnite korisnichki akaunti
T
individua koja shto ne e avtorizirana da go koristi kompjuterot i koja shto ne mozhe da gi probie sistemskite kontroli na pristap
T
legitimen korisnik koj shto pristapuva do podatocite, programite ili resursite za koi shto takviot pristap ne mu e dozvolen

3.
Misfeasor e

R
legitimen korisnik koj shto pristapuva do podatocite, programite ili resursite za koi shto takviot pristap ne mu e dozvolen
T
individua koja shto ne e avtorizirana da go koristi kompjuterot i koja shto gi probiva sistemskite kontroli na pristap za da gi iskoristi legitimnite korisnichki akaunti
T
individua koja shto ja prezema kontrolata za nadgleduvanje na sistemot i ja koristi ovaa kontrola za da gi izbegne kontrolite za proverka i pristap

4.
Clandestine user e

R
individua koja shto ja prezema kontrolata za nadgleduvanje na sistemot i ja koristi ovaa kontrola za da gi izbegne kontrolite za proverka i pristap
T
individua koja shto ne mozhe da ja prezeme kontrolata za nadgleduvanje na sistemot
T
legitimen korisnik koj shto pristapuva do podatocite, programite ili resursite za koi shto takviot pristap ne mu e dozvolen
T
individua koja shto ne e avtorizirana da go koristi kompjuterot i koja shto gi probiva sistemskite kontroli na pristap za da gi iskoristi legitimnite korisnichki akaunti

5.
Detekcijata t.e. otkrivanjeto na napadi e bazirano na

R
soznanieto deka odnesuvanjeto na napagjachot se razlikuva od odnesuvanjeto na legitimniot korisnik.
T
soznanieto deka odnesuvanjeto na napagjachot voopshto ne se razlikuva so odnesuvanjeto na legitimniot korisnik.
T
Soznanieto deka napagjachite pravat greshki

6.
Dali postoi preklupuvanje megju tipichnoto odnesuvanje na napagjachot i tipichnoto odnesuvanje na legitimniot korisnik

R
postoi preklopuvanje na ovie odnesuvanja
T
ne postoi nikakvo preklopuvanje na ovie odnesuvanja

7.
Se identifikuvaat slednite pristapi za detekcija na napadi

R
Statistical Anomaly detection
R
Rule Based Detection
T
Statistical infection
T
Rule Based Infection

8.
Statistical Anomnaly Detection vkluchuva dva pristapi i toa

R
Treshold Detection
R
Profile Based
T
Treshold Infection

9.
Rule Based Detection vkluchuva dva pristapi i toa

R
Anomaly Detection
R
Penetration identification
T
Anomaly Infection

10.
Za efektivno rabotenje na sistemot za detekcija na napadi se koristi kombinacija od dvete tehniki Statistical i Rule Based Detection

R
Da
T
Ne

11.
Osnovna alatka za otkrivanje na napadi e audit record koja voglavno koristi dva nachini i toa

R
Native audit records
R
Detection-specific audit records
T
Object records
T
So ovaa tehnika ne mozhat da se otkrijat napadi

12.
Fajlovite koi shto imaat lozinki mozhat da bidat zashtiteni na slednite nachini

R
Enkriptiranje vo eden pravec
R
Kontrola na pristap
T
Enkriptiranje vo dva pravci

13.
Tehniki koi shto se koristat za da se izbere dobra lozinka se

R
Edukacija na korisnici
R
Kompjuterski generirani lozinki
R
Reaktivna proverka na lozinki
R
Proaktivna proverka na lozinki
T
Lozinkata da mozhe lesno da se zapamti

14.
Vo UNIX postoi shema za generiranje lozinki

R
Da
T
Ne

15.
'salt' e 12-bitna vrednost . Tipichno ovaa vrednost e povrzana so vremeto vo koe lozinkata se dodeluva na korisnikot

R
Da
T
Ne

16.
Procesot na enkriptiranje na lozinkite vo UNIX mozhe da se povtoruva

R
25 pati
T
10 pati
T
ednash

1.
Shtetnite programi ushte se narekuvaat

R
malver
T
softver
T
hardver
T
midlver
T
firmver

2.
Shtetnite programi ushte se narekuvaat i malver

R
da
T
ne

3.
Malverot e namenet za

R
da mu nashteti na kompjuterskiot sistem
T
da mu vrshi usluga na operativniot sistem

4.
Shtetnite programi

R
koristat resuri
R
brishat podatoci
T
mu pomagaat na korisnikot

5.
Malverot spored zavisnosta na programite se deli na

R
programi za koi e potrebna programa domakjin i ne mozhat da funkcioniraat samostojno
R
programi koi mozhat da funkcioniraat samostojno
T
programi koi se repliciraat
T
programi koi ne se repliciraat

6.
Malverot spored replikacijata na programite se deli na

T
programi za koi e potrebna programa domakjin i ne mozhat da funkcioniraat samostojno
T
programi koi mozhat da funkcioniraat samostojno
R
programi koi se repliciraat
R
programi koi ne se repliciraat

7.
Shtetni programi za koi e potrebna programa domakjin se

R
stapica
T
crv
R
virus
T
bakterija
T
zombi
R
trojanski konj
R
logichka bomba

8.
Shtetni programi koi se nezavisni se

T
stapica
R
crv
T
virus
R
bakterija
R
zombi
T
trojanski konj
T
logichka bomba

1.
Stapica pretstavuva mesto vo programata so taen vlez

R
da
T
ne

2.
Stapicite se koristat legitimno od programeri za debagiranje i testiranje

R
da
T
ne

3.
Stapicite mozhe da se iskoristat od neovlasteni lica za steknuvanje nedozvolen pristap

R
da
T
ne

4.
Logichka bomba e kod vmetnat vo nekoja legitimna programa koj e setirat da eksplodira ako ne bidat zadovoleni odredeni uslovi

T
da
R
ne

5.
Logichka bomba mozhe

R
da izvrishe podatoci
R
da predizvika zastoj na sistemot
T
ne mozhe da se otkrie od antivirusna programa

6.
Trojanski konj e navidum korisna programa, no vo pozadina vrshi mnogu shtetni funkcii

R
da
T
ne

7.
Virusot e programa nameneta da inficira drugi programi na toj nachin shto kje gi podificira

R
da
T
ne

8.
Virusot

R
se replicira
T
ne se replicira
T
e nezavisna programa
R
e zavisna programa

9.
Crvot se prenesuva preku mrezhana komunikacija

R
da
T
ne

10.
Crvot za prenos niz kompjuterskite sistemi koristi

R
elektronska poshta
R
mozhnost za dalechinsko povrzuvanje
R
mozhnost za dalechinsko logiranje
T
crvot ne se replicira i shtetata e lokalna

11.
Zombi e programa koja prezema kompjuter zakachen na Internet i go koristi istiot za napad na veb sajtovi

R
da
T
ne

1.
Virusite se delat na slednite tipovi

R
parazitski virusi
R
virusi koi se naogjaat vo glavnata memorija
R
virusi vo boot sektorot
R
stelt virusi
R
polimorfni virusi
R
makro virusi
T
bakterii
T
crvi

2.
Stelt virusot e forma na virus koj

R
e dizajniran eksplicitno da se skrie od detekcija na antivirusna programa
T
e dizajnran da e vidliv za antivirusna programa, ama ne mozhe da se otstrani

3.
Stelt virusot za da se skrie od antivirusnata programa koristi

R
kompresija, taka shto ja prikazhuva inficiranata programa so golemina ista kako da e neinficirana
R
presretnuvachka logika na V/I rutini, i koga antivirusnata programa gi pobaruva tie rutini za da ispita nekoja programa, stelt virusot ja vrakja originalnata neinficirana programa
T
izmena na redosledot na nezavisnite instrukcii
T
dodava vishok instrukcii
T
metodi na enkripcija

4.
Polimorfniot virus koristi

T
kompresija, taka shto ja prikazhuva inficiranata programa so golemina ista kako da e neinficirana
T
presretnuvachka logika na V/I rutini, i koga antivirusnata programa gi pobaruva tie rutini za da ispita nekoja programa, stelt virusot ja vrakja originalnata neinficirana programa
R
izmena na redosledot na nezavisnite instrukcii
R
dodava vishok instrukcii
R
metodi na enkripcija

5.
Polimorfniot virus koristi mutirachki engine koj pri sekoja kopija sozdava razlichen kluch za enkripcija

R
da
T
ne

1.
Makro virusite se opasni bidejkji

R
se hardverski nezavisni
R
inficiraat dokumenti, a ne izvrshni kodovi
R
lesno se shirat, najchesto preku elektronska poshta
T
hardverski se zavisni
T
inficiraat izvrshni kodovi
T
teshko se shirat

2.
Makro virusite iskoristuvaat edna osobina na Word, makro

R
da
T
ne

3.
Makroata se delat na

R
samoizvrshni
R
avtomakroa
R
komandno makro
T
suspendirachki makroa

4.
Makro virusite preku dodavka na elektronskata poshta se zakachuvaat za kompjuterskiot sistem, i posle slednoto startuvanje na Word, se aktiviraat

R
da
T
ne

1.
Postojat dva karakteristichni tipa na antivirusni priodi

R
Generic Decription
R
Digital Immune System
T
Generic Enciption
T
Analog Immune System

2.
Ako e uspeshna detekcijata na virus, no identifikacijata ili otstranuvanjeto se nevozmozhni togash

R
se otstranuva inficiranata kopija, i se stava nova neinficirana kopija
T
se formatira celiot disk

3.
Generichnata dekripcija koristi

R
emulator na procesorot
R
modul za kontrola na emulacijata
R
modul za otkrivanje na potpisi na virusi
T
emulator na memorija
T
modul za dekripcija

4.
Generichkata dekripcija go otkriva polimorfniot virus taka shto ja otrkiva rutinata za dekrpcija na virusot

R
da
T
ne
Posted by Dipset at 6:45 AM
10

1.
Koi se pridobivkite od klasteriranjeto:

R
absolute scalability
R
incremental scalability
R
high availability
R
superior price/performance

2.
Koi se nachinite za spravuvanje so greshki vo klasterite?

R
highly available
R
fault-tolerant
T
Easy available
T
fault-Not-tolerant

3.
Kaj klasterite so koj metod se garantira celosno zachuvuvanje na podatocite i transakciite?

T
highly available
R
fault-tolerant
T
Easy available
T
fault-Not-tolerant

4.
Kaj klasterite shto se podrazbira pod osobinata Incremental scalability?

R
Lesno mozhe da se dodavaat novi kompjuteri vo klasterot
T
Sekoj kompjuter vo klasterot mozhe da raboti samostojno
T
Klasterot mozhe da ima jazli koi se multiprocesori

5.
Kaj klasteriranjeto passive standby oznachuva:

R
Za sekoj kompjuter postoi drug kompjuter koj raboti samo koga kje otkazhe primarniot kompjuter
T
Za sekoj kompjuter postoi drug kompjuter koj raboti celo vreme

6.
Kaj klasteriranjeto pri active secondary:

R
Sekoj kompjuter vo klasterot raboti postojano
T
Nekoi kompjuteri vo klasterot se nameneti za procesiranje, a nekoi rabotat samo vo sluchaj koga kje otkazhat drugi kompjuteri

7.
Kaj klasteriranjeto koga se koristi separate servers e ispolneto:

R
Sekoj kompjuter vo klasterot ima svoj sopstven disk koj ne go deli so nieden drug kompjuter
T
Postoi eden zaednichki disk koj e podelen megju site kompjuteri vo klasterot
T
Postoi eden zaednichki disk koj e podelen na particii, za sekoj kompjuter po edna particija

8.
Kaj klasteriranjeto koga se koristi shared nothing e ispolneto:

T
Sekoj kompjuter vo klasterot ima svoj sopstven disk koj ne go deli so nieden drug kompjuter
T
Postoi eden zaednichki disk koj e podelen megju site kompjuteri vo klasterot
R
Postoi eden zaednichki disk koj e podelen na particii, za sekoj kompjuter po edna particija

9.
Kaj klasteriranjeto koga se koristi shared disk e ispolneto:

T
Sekoj kompjuter vo klasterot ima svoj sopstven disk koj ne go deli so nieden drug kompjuter
R
Postoi eden zaednichki disk koj e podelen megju site kompjuteri vo klasterot
T
Postoi eden zaednichki disk koj e podelen na particii, za sekoj kompjuter po edna particija

10.
Kaj klasteriranjeto za paralelnite aplikacii (Parallelized applications) vazhi

R
Najgolemiot del od rabotata ja zavrshuva programerot
T
Najgolemiot del od rabotata ja zavrshuva kompajlerot

11.
Kaj klaster arhitekturite sekoj od kompjuterite

R
Mozhe da operira nezavisno od drugite
T
Ne mozhe da operira nezavisno od drugite

12.
Kaj klasterite Checkpointing oznachuva:

R
odvreme navreme se snima procesot i rezultatite vo sluchaj da se javi nekoja greshka
T
ne se snima procesot i rezultatite i ne se vodi smetka dali ke se javi greshka
T
proverka na rezultatite na izvrshenite presmetki

13.
Kaj klasterite Single process space oznachuva:

R
Procesot na bilo koj jazol mozhe da kreira ili komunicira so nekoj drug proces na drug jazol
T
Procesot od eden jazol ne mozhe da komunicira so drug proces od drug jazol

14.
Shto ovozmozhuva Process migration

R
Balansirano rasporeduvanje na tovarot megju kompjuterite vo klasterot
R
Migriranje na procesite od eden jazol do drug jazol vo klasterot
T
Promenliv prioritet na procesite

15.
SMP za razlika od klasterot mozhe da se smesti na mnogu pomal fizichki prostor?

R
Da
T
Ne

1.
Windows 2000 Cluster Server e shared-nothing klaster

R
da
T
ne

2.
Claster Service kaj Windows 2000 Server e

R
kolekcija na softver na sekoj jazol shto upravuva so aktivnostite na klasterot
T
hardver koj se koristi vo upravuvanjeto so aktivnostite na hardverot

3.
Resursi kaj klasterite se

R
se objekti koi gi pretstavuvaat aktuelnite resursi vo sistemot.
R
mozhat da bidat fizichki
R
mozhat da bidat logichki
T
ne se nitu fizichki nitu logichki

4.
Shto pravi Node managerot kaj Windows 2000 Claster Server?

R
odgovoren e za odrzhuvanje na uchestvoto na jazlite vo klasterot.
T
ja chuva konfiguracijata na bazata na podatoci na klasterot.
T
gi pravi site odluki vo pogled na resurs grupite i zapochnuva odredeni akcii kako startup, reset i failover.
T
gi povrzuva site komponenti na klaster servisot, spravuvajkji se so voobichaenite operacii i kontrolirajkji ja inicijalizacijata na klaster servisot

5.
Shto pravi Database managerot kaj Windows 2000 Claster Server?

T
odgovore e za odrzhuvanje na uchestvoto na jazlite vo klasterot.
R
ja chuva konfiguracijata na bazata na podatoci na klasterot.
T
gi pravi site odluki vo pogled na resurs grupite i zapochnuva odredeni akcii kako startup, reset i failover.
T
gi povrzuva site komponenti na klaster servisot, spravuvajkji se so voobichaenite operacii i kontrolirajkji ja inicijalizacijata na klaster servisot

6.
Shto pravi Resorce manager/failover manager kaj Windows 2000 Claster Server?

T
odgovore e za odrzhuvanje na uchestvoto na jazlite vo klasterot.
T
ja chuva konfiguracijata na bazata na podatoci na klasterot.
R
gi pravi site odluki vo pogled na resurs grupite i zapochnuva odredeni akcii kako startup, reset i failover.
T
gi povrzuva site komponenti na klaster servisot, spravuvajkji se so voobichaenite operacii i kontrolirajkji ja inicijalizacijata na klaster servisot

7.
Shto pravi Event procesor kaj Windows 2000 Claster Server?

T
odgovore e za odrzhuvanje na uchestvoto na jazlite vo klasterot.
T
ja chuva konfiguracijata na bazata na podatoci na klasterot.
T
gi pravi site odluki vo pogled na resurs grupite i zapochnuva odredeni akcii kako startup, reset i failover.
R
gi povrzuva site komponenti na klaster servisot, spravuvajkji se so voobichaenite operacii i kontrolirajkji ja inicijalizacijata na klaster servisot

1.
Vrz koj operativen sistem e napravena implementacijata na SUN Claster

R
Solaris UNIX
T
Windows 2000 Server
T
Linux

2.
Koja implementacija na klasteri ima globalen datotechen sistem?

R
SUN Claster
T
Windows 2000 Claster Server
T
Beowulf

3.
Kaj SUN Clasterot tochno e

R
sekoj proces ima edinstven identifikator
T
proces mozhe da ima povekje identifikatori za razlichni mashini
R
ima globalen datotechen sistem
T
sekoj jazol si ima svoj datotechen sistem

1.
Za Beofulf klasterot tochno e

R
Sekoja rabotna stanica izvrshuva svoja kopija na Linux jadroto
R
Stanicite se povrzani so mrezha, najchesto Ethernet
T
Sekoja rabotna stanica izvrshuva svoja kopija na Windows 2000 Server
T
Ne mozhe da se proshiruva

2.
Za Beofulf klasterot tochno e

R
lesno se proshiruva (scalable)
R
ima dodeleni procesori
R
dodelena privatna mrezha
T
ne se proshiruva

3.
Sistemskiot softver na Beowulf gi ima slednite komponenti:

R
Beowulf distributed process space (BPROC)
R
Beowulf Ethernet Channel Bonding
R
Pvmsync
R
EnFuzion

4.
Celta na programskiot paket EnFizion kaj Beowulf e:

R
da obezbedi alatki za parametarski presmetki
T
da stvori iluzija deka Beowulf klasterot e eden sistem
T
da obezbedi sinhronizaciski mehanizmi i podeleni podatochni objekti za procesi vo Beowulf klasterot
T
Nitu eden od ponudenite odgovori

5.
Celta na programskiot paket Pvmsyn kaj Beowulf e:

T
da obezbedi alatki za parametarski presmetki
T
da stvori iluzija deka Beowulf klasterot e eden sistem
R
da obezbedi sinhronizaciski mehanizmi i podeleni podatochni objekti za procesi vo Beowulf klasterot
T
Nitu eden od ponudenite odgovori

6.
Celta na programskiot paket Beowulf distributed process space (BPROC) e:

T
da obezbedi alatki za parametarski presmetki
R
da stvori iluzija deka Beowulf klasterot e eden sistem
T
da obezbedi sinhronizaciski mehanizmi i podeleni podatochni objekti za procesi vo Beowulf klasterot
T
Nitu eden od ponudenite odgovori

1.
Servis kaj Distribuiraniot Datotechen Sistem (DDS) pretstavuva

R
softverski entitet koj se izveduva na edna ili povekje mashini i im dava prioritet na nekoi klienti pri izvrshuvanje na opredeleni funkcii. Vsushnosta servisot ednostavno go pretstavuva interfejsot megju DDS i korisnokot.
T
softver za servis (upravuvanje) koj se izveduva na edna mashina.
T
proces koj mozhe da povika nekoj servis preku koristenje na mnozhestvo od operacii koi go formiraat negoviot klientski interfejs.

2.
Server kaj Distribuiraniot Datotechen Sistem (DDS) pretstavuva

T
softverski entitet koj se izveduva na edna ili povekje mashini i im dava prioritet na nekoi klienti pri izvrshuvanje na opredeleni funkcii. Vsushnosta servisot ednostavno go pretstavuva interfejsot megju DDS i korisnokot.
R
softver za servis (upravuvanje) koj se izveduva na edna mashina.
T
proces koj mozhe da povika nekoj servis preku koristenje na mnozhestvo od operacii koi go formiraat negoviot klientski interfejs.

3.
Klient kaj Distribuiraniot Datotechen Sistem (DDS) pretstavuva

T
softverski entitet koj se izveduva na edna ili povekje mashini i im dava prioritet na nekoi klienti pri izvrshuvanje na opredeleni funkcii. Vsushnosta servisot ednostavno go pretstavuva interfejsot megju DDS i korisnokot.
T
softver za servis (upravuvanje) koj se izveduva na edna mashina.
R
proces koj mozhe da povika nekoj servis preku koristenje na mnozhestvo od operacii koi go formiraat negoviot klientski interfejs.

4.
Distribuiran datotechen sistem (Distributed File System - DFS) e

R
distribuirana implementacija na klasichniot time-sharing model na datotechen sistem, kade povekje korisnici delat datoteki i memoriski resursi.
T
distribuirana implementacija na klasichniot time-sharing model na datotechen sistem, kade povekje korisnici ne se vo mozhnost da delat datoteki i memoriski resursi.

5.
Distribuiran datotechen sistem (Distributed File System - DFS)

R
pretstavuva zbir na loosely coupled mashini koi se povrzani preku komunikaciska mrezha.
T
pretstavuva zbir na loosely coupled mashini koi ne se povrzani preku komunikaciska mrezha.
T
pretstavuva zbir na tightly coupled mashini koi ne se povrzani preku komunikaciska mrezha.

6.
Distribuiran datotechen sistem (Distributed File System - DFS) pretstavuva

R
datotechen sistem chii klienti, serveri i memoriski edinici se distribuirani pomegju mashinite - komponenti na distribuiraniot sistem.
T
datotechen sistem chii klienti, serveri i memoriski edinici ne se distribuirani pomegju mashinite - komponenti na distribuiraniot sistem.

7.
Distribuiran datotechen sistem (Distributed File System - DFS) pretstavuva

R
distribuirana implementacija na klasichniot time-sharing model na datotechen sistem, kade povekje korisnici delat datoteki i memoriski resursi.
R
zbir na loosely coupled mashini koi se povrzani preku komunikaciska mrezha.
R
datotechen sistem chii klienti, serveri i memoriski edinici se distribuirani pomegju mashinite - komponenti na distribuiraniot sistem.

8.
Shto pretstavuva imenuvanjeto kaj Distribuiran Datotechen Sistem:

R
mapiranje pomegju logichkite i fizichkite objekti
T
mapiranje pomegju mrezhi i operativni sistemi
T
mapiranje pomegju CPU i kesh memorija

9.
Memoriskiot prostor kaj distribuiran datotechen sistem e organiziran kako:

T
edinstveno centralizirano "skladishte" za podatoci
R
postojat povekje nezavisni memoriski edinici koi se na nekoj nachin povrzani megju sebe

10.
Transparentnost na lokacijata (Location transparency) kaj Distribuiran Datotechen Sistem imame koga:

R
imeto na datotekata ne dava nikakov podatok ili ideja za toa koja bi bila vistinskata memoriska lokacija na datotekata
T
imeto na datotekata nema potreba da se menuva koga fizichkata memoriska lokacija na datotekata e promeneta.

11.
Nezavisnost na lokaciite (Location independence) kaj Distribuiran Datotechen Sistem imame koga:

T
imeto na datotekata ne dava nikakov podatok ili ideja za toa koja bi bila vistinskata memoriska lokacija na datotekata
R
imeto na datotekata nema potreba da se menuva koga fizichkata memoriska lokacija na datotekata e promeneta.

12.
Koi se trite glavni pristapi za imenuvanje na datoteki vo DFS (Distributed File System):

R
datotekite se imenuvaat kako ednostavna kombinacija na nivnoto host ime i lokalno ime, shto garantira edinstvenotst.
R
pristap do dalechni (remote) ili lokalni direktoriumi, pritoa davajkji pogled na drvoto na direktoriumi.
R
so totalna integracija na elementite na datotechnite sistemi so koristenje na edinstvena globalna struktura za imenuvanje koja gi spojuva site datoteki vo sistemot.
T
pristap do dalechni (remote) ili lokalni direktoriumi, pritoa davajkji pogled na datoteka so direktoriumi
T
datotekite se imenuvaat kako ednostavna kombinacija na nivnoto host ime i globalno ime, shto garantira edinstvenotst.
T
niti edno od navedenite.

13.
Eden od nachinite za imenuvanje na datoteki vo DFS (Distributed File System):

R
datotekite se imenuvaat kako ednostavna kombinacija na nivnoto host ime i lokalno ime, shto garantira edinstvenotst.
T
datotekite se imenuvaat kako ednostavna kombinacija na nivnoto host ime i globalno ime, shto garantira edinstvenotst.

14.
Kolku shemi za imenuvanje postojat vo DFS (Distributed File System):

R
3

15.
Najvazhna merka za performansite na distribiuran datotechen sistem - DFS e

R
vremeto koe e potrebno za da se odgovori na baranjata na servisot.
T
Brojot na datoteki koi postojat vo DFS

1.
Ako podatocite koi se potrebni od strana na klientot ne se naogjaat vo negoviot kesh pri Remote File Access:

R
togash kopija od tie podatoci se dostavuvaat od strana na serverot
T
togash kopija od tie podatoci se dostavuvaat od strana na drug klient
T
togash kopija od tie podatoci ne se dostavuvaat od strana na serverot

2.
Keshiranjeto kaj distribuiraniot podatochen sistem ednostavno mozhe da se vika:

R
network virtual memory
T
network memory
T
virtual memory

3.
Kopijata shto se chuva kaj serverot pri Remote File Access se narekuva:

R
glavna kopija
T
sporedna kopija
T
serverska kopija

4.
Prednosti na disk caches kaj Remote File Access se:

R
tie se doverlivi
R
podatoci koi se chuvaat na disk se naogjaat na istoto mesto i po popravkata na sistemot i nema potreba povtorno da se pobaruvaat
T
izmenite na keshiranite podatoci se gubat pri pad na sistemot

5.
Prednosti na disk caches kaj Remote File Access se:

R
ie se doverlivi
T
izmenite na keshiranite podatoci se gubat pri pad na sistemot
T
podatoci koi se chuvaat na disk ne se naogjaat na istoto mesto i po popravkata na sistemot i ima potreba povtorno da se pobaruvaat

6.
Prednosti na disk caches kaj Remote File Access se:

T
tie se nedoverlivi
T
izmenite na keshiranite podatoci se gubat pri pad na sistemot
R
podatoci koi se chuvaat na disk se naogjaat na istoto mesto i po popravkata na sistemot i nema potreba povtorno da se pobaruvaat

7.
Prednosti na main-memory caches kaj Remote File Access se:

T
tie se doverlivi
T
izmenite na keshiranite podatoci se gubat pri pad na sistemot
R
dozvoluvaat rabotnite edinici da nemaat disk(diskless)

8.
Prednosti na main-memory caches kaj Remote File Access se:

R
podatocite mozhat pobrzo da bidat pristapeni
T
izmenite na keshiranite podatoci se gubat pri pad na sistemot
R
dozvoluvaat rabotnite edinici da nemaat disk(diskless)

9.
Prednosti na main-memory caches kaj Remote File Access se:

R
podatocite mozhat pobrzo da bidat pristapeni
T
izmenite na keshiranite podatoci se gubat pri pad na sistemot
T
ne dozvoluvaat rabotnite edinici da nemaat disk(diskless)

1.
Najednostavnata tehnika za zapishuvanje na modificiranite podatochni blokovi nazad vo glavnata kopija koja se naogja kaj serverot kaj Remote File Access e:

R
write-through
T
delayed-write
T
write-on-close

2.
Alternativna tehnika na write-through kode update-uvanjeto na glavnata kopija se pravi so odredeno zadocnuvanje kaj Remote File Access e:

R
delayed-write
T
write-on-close
T
write-on-open

3.
Tehnikata so koja podatocite se zapishat nazad kaj serverot otkako dokumentot kje bide zatvoren kaj Remote File Access se narekuva:

R
write-on-close
T
write-on-open
T
write-through

4.
Varijaciite na delayed-write tehikata kaj Remote File Access koi se razlikuvaat po:

T
toa koga modificiranite podatoci se primaat od serverot
T
toa koga modificiranite podatoci se prakjaat na drug klient
R
toa koga modificiranite podatoci se prakjaat na serverot

1.
Ima dva pristapi, nachini, so pomosh na koi se utvrduva validnosta na podatocite kaj keshiranjeto kaj Remote File Access i toa:

R
klientski iniciran pristap
R
serverski iniciran pristap
T
serversko-klientski iniciran pristap
T
klientsko-serverski iniciran pristap

2.
Koj od slednite e pristapi so koj mozhe da se utvrdi validnosta na podatocite kaj keshiranjeto kaj Remote File Access:

R
klientski iniciran pristap
T
serversko-klientski iniciran pristap
T
klientsko-serverski iniciran pristap

3.
Koj od slednite e pristapi so koj mozhe da se utvrdi validnosta na podatocite kaj keshiranjeto kaj Remote File Access:

R
serverski iniciran pristap
T
serversko-klientski iniciran pristap
T
klientsko-serverski iniciran pristap

1.
Prednosti na keshiranjeto kaj Remote File Access se:

R
znachitelen broj na dalechni pobaruvanja mozhat da bidat opsluzheni od strana na lokalniot kesh
R
serverite se kontaktiraat ponekogash, a ne postojano
R
optovaruvanjeto na serverot i mrezhata se namaluva, a potencijalot za skalabilnost se zgolemuva
T
sekoe dalechno pobaruvanje se prosleduva niz mrezhata

2.
Prednosti na keshiranjeto kaj Remote File Access se:

R
znachitelen broj na dalechni pobaruvanja mozhat da bidat opsluzheni od strana na lokalniot kesh
T
serverite se kontaktiraat postojano
T
sekoe dalechno pobaruvanje se prosleduva niz mrezhata

3.
Prednosti na keshiranjeto kaj Remote File Access se:

T
optovaruvanje na serverot se zgolemuva a performansite se namaluvaat
R
serverite se kontaktiraat ponekogash, a ne postojano
T
sekoe dalechno pobaruvanje se prosleduva niz mrezhata

4.
Prednosti na keshiranjeto kaj Remote File Access se:

R
optovaruvanjeto na serverot i mrezhata se namaluva, a potencijalot za skalabilnost se zgolemuva
T
serverite se kontaktiraat postojano
T
sekoe dalechno pobaruvanje se prosleduva niz mrezhata

5.
Problemot na konzistentnost na podatocite kaj Remote File Access pretstavuva najgolem nedostatok kaj keshiranjeto:

R
da
T
ne

6.
Za da keshiranjeto dava nekoja pridobivka, toa treba da se primenuva kaj mashini koi imaat ili lokalni diskovi ili golemi main-memory:

R
da
T
ne

1.
Stateful service e karakteriziran kako konekcija pomegju klientot i serverot za vreme na sesijata:

R
da
T
ne

2.
Informaciite za dokumentot pri stateful file service se keshiraat vo:

R
main-memory
T
diskot
T
nema keshiranje

3.
Kaj stateless file server sekoe pobaruvanje e self-contained:

R
da
T
ne

4.
Kaj stateless file service serverot:

R
ne mora da chuva tabela na otvoreni dokumenti vo negovata main-memory
T
mora da chuva tabela na otvoreni dokumenti vo negovata main-memory

5.
Stateful server gi gubi site podatoci koi se naogjale vo nepostojanata memorija vo pagjanjeto na sistemot:

R
da
T
ne

1.
Osnovnoto pobaruvanje na shemata za replikacija e:

R
dostapnosta na edna kopija ne zavisi od dostapnosta na ostanatite kopii koi se naogjaat na drugi mashini
T
dostapnosta na edna kopija zavisi od dostapnosta na ostanatite kopii koi se naogjaat na drugi mashini

2.
Na niskite nivoa kopiite treba da se razlikuvaat edna od druga so:

R
razlichni nisko nivovski iminja
T
razlichni visoko nivovski iminja
T
razlichni sredno nivovski iminja

3.
Kontroliranjeto na kopiite vkluchuva(pri file replication):

R
opredeluvanje na stepenot na replikacija
R
postavuvanjeto na kopiite
T
ne vkluchuva nishto
T
nieden od ponudenite odgovori

4.
Ako konzistentnosta na podatocite ne e od primarna vazhnost, togash mozhe shtetno da vlijae vrz:

R
dostapnosta(availability)
R
performansite

5.
So NFS se ovozmozhuva pristap do oddalecheni datoeki koi se naogjaat na koi mrezhi?

R
LAN
R
WAN
T
ATM
T
Circuit switch

6.
Koj gi implementira NFS specifikaciite?

R
Povekje UNIX proizvoditeli i nekoi PC operativni sistemi.
T
Profesorite i assistentite na PMF
T
Intel i AMD

7.
Od koi servisi se sostoi NFS specifikacijata?

R
Mount
R
NFS
T
POP3
T
SSH

8.
Mount protokolot se grizhi za ostvaruvanje na inicijalnata konekcija pomegju klientot i serverot.

R
Da
T
Ne

9.
NFS servisite se:

R
Stateless
T
Statefull

10.
Dali NFS ovozmozhuva concurency-control mehanizmi:

R
Ne
T
Da

11.
Koi operacii gi ovozmozhuva NFS protokolot?

R
Prebaruvanje na datoteka vo direktorium
R
Chitanje na sodrzhinata na direktoriumite
R
Manipuliranje so linkovite i direkotriumite
R
Pristap do atributite na datotekite
T
Kopiranje na delovi od datoteki

12.
Koi se nivoata od koi se sostoi NFS arhitekturata?

R
UNIX interfejsot so datotechniot sitem
R
Virtual File System (VFS)
R
NFS servisno nivo
T
Hardversko nivo

13.
Dali NFS vo praksa vkluchuvza tehnika na baferiranje i keshiranje za podobruvanje na performansite.

R
Da
T
Ne

14.
Koi se dvata tipa na kesh koi NFS gi vkluchuva vo svojata realizacija?

R
Kesh na datotechni blokovi
R
Kesh na datotechnite atributi
T
Kesh na otvoreni datoteki
T
Kesh na najnovi filmovi

15.
Dali klientot go prekinuva baranjeto za odlozheno zapishuvanje se dodeka serverto ne potvrdi deka podatocite se zapishani na diskot.

R
Ne
T
Da

1.
Migracijata na procesi e potrebno da bide del od distribuiraniot sistem poradi slednite prichini:

R
Load sharing
R
Communications performance
R
Availability
R
Utilizing special capabilities
T
Gang Scheduling
T
Distributed Shared Memory

2.
Migracijata na procesi e tehnika koja vrshi prenos na sostojbata na eden proces od eden sistem na drug

R
Da
T
Ne
T
Ne e definirano

3.
Po migracijata na procesot, procesot se izvrshuva paralelno i na sistemot od kade shto migriral i na sistemot kade shto migriral i po negovo zavrshuvanje se sporeduvaat rezultatite i se odbira podobriot rezultat

T
Tochno
R
Netochno

4.
Po migracijata na procesot, procesot se izvrshuva samo na sistemot kade migriral, dodeka na sistemot od kade shto migriral se unishtuva

R
Tochno
T
Netochno

5.
Migracijata na procesi se koristi kaj distribuiranite operativni sistemi

R
Tochno
T
Netochno

1.
Kaj strategijata za migracija na procesi Eager(all), adresniot prostor od procesot delumno se prefrla na sistemot na koj shto procesot treba da migrira

T
Tochno
R
Netochno

2.
Kaj strategijata za migracija na procesi Eager(all), adresniot prostor od procesot celosno se pregrla na sistemot na koj shto procesot treba da migrira

R
Tochno
T
Netochno

3.
Po migracijata na procesi

R
procesot se unishtuva na izvornata mashina
T
procesot ne se unishtuva na izvornata mashina

4.
Po migracijata na procesi

R
Linkovite koi pokazhuvaat kon nego se azhuriraat
T
Linkovite koi pokazhuvaat kon nego se sozdavaat od pochetok
T
Linkovite koi pokazhuvaat kon nego ne se azhuriraat

5.
Kaj strategijata na migracija na procesi Precopy, procesot prodolzhuva da se izvrshuva na izvorniot sistem se dodeka adresniot prostor ne se prefrli na sistemot na koj shto procesot treba da migrira

R
Tochno
T
Netochno

6.
Kaj strategijata na migracija na procesi Precopy, procesot se zamrznuva na izvorniot sistem i ostanuva zamrznat se dodeka adresniot prostor ne se prefrli na sistemot na koj shto procesot treba da migrira

T
Tochno
R
Netochno

7.
Kaj strategijata na migracija Eager(dirty), se prefrlaat samo onie strani koi se vo glavnata memorija i koi bile izmeneti, ostanatite se prefrlaat samo koga target sistemot kje gi pobara

R
Tochno
T
Netochno

8.
Kaj strategijata na migracija Eager(dirty), se prefrlaat samo onie strani koi se vo glavnata memorija, ostanatite se prefrlaat samo koga target sistemot kje gi pobara

R
Tochno
T
Netochno

9.
Kaj strategijata na migracija na procesi Flushing, stranicite od procesot se prefrlaat od glavnata memorija na disk i po potreba tie se pristapuvaat od disk

R
Tochno
T
Netochno

10.
Kaj strategijata na migracija na procesi Copy-on-reference, stranicite se prefrlaat na target sistemot samo koga migriraniot proces kje gi referencira

R
Tochno
T
Netochno

1.
Migracijata na kod se koristi za :

R
Podobruvanje na performansite na distribuiraniot sistem
R
Namaluvanje na prenosot na podatoci pomegju klientot i serverot
R
Zgolemuvanje na fleksibilnosta na sistemot
T
Nitu edno od navedenite

2.
Dali kaj migracija na kod, klientot mozhe da isprati del od svojot kod koj kje se izvrshi kaj serverot

R
Da
T
Ne

3.
Dali kaj migracija na kod, serverot mozhe da isprati del od svojot kod koj kje se izvrshi kaj klientot

R
Da
T
Ne

4.
Dali migracijata na kod mozhe da ovozmozhi paralelizam?

R
Da
T
Ne

5.
Koi od slednive poimi se modeli na migracija

R
Silna mobilnost
R
Slaba mobilnost
T
Sredna mobilnost
R
Mobilnost inicirana od isprakjachot
R
Mobilnost inicirana od primemnikot
T
Edinechna mobilnost
T
Grupna mobilnost

6.
Pri silna migracija na kod, kloniranjeto pretstavuva

R
prenesuvanje na identichna kopija od procesot koj kje se izvrshuva paralelno na druga mashina
T
prenesuvanje na procesot koj kje se izvrshuva na druga mashina pochnuvajki od pochetok
T
prenesuvanje na identichna kopija od procesot koj kje se izvrshuva na druga mashina vo sluchaj kaj prvata da nastane nekakva greshka

7.
Kakvi tipovi na povrzuvanja na resursi razlikuvame pri migracija na kod?

R
Proces/ Resurs
R
Mashina/ Resurs
T
Resurs/Resurs
T
Resurs/Korisnik

8.
Pri povrzuvanjeto proces/resurs pri migracija na kod, koi 3 podtipovi na povrzuvanje gi razlikuvame?

R
spored ID
R
spored vrednost
R
spored tip
T
spored iskoristenost
T
spored cena

9.
Agent vo D'Agents sistemot e:

R
programa koja mozhe da migrira od edna na druga mashina vo heterogen sistem.
T
programa koja ne mozhe da migrira od edna na druga mashina vo heterogen sistem.
T
programa koja mozhe da migrira od edna na druga mashina samo vo homogen sistem.

10.
Koi modeli na migracija gi poddrzhuva D'Agents sistemot?

R
slaba mobilnost inicirana od isprakjachot
R
silna mobilnost so migracija na procesi
R
silna mobilnost so kloniranje na procesi
T
slaba mobilnost inicirana od primachot
T
slaba mobilnost so kloniranje na procesi

11.
Koi od slednive se leeri vo d'Agents sistemot

R
TCP/IP i E mail
R
Server
R
RTS
R
Interpreteri
R
Agenti

1.
Globalnata sostojba na procesite shto se izvruvaat vo eden distribuiran sitem mozhe da bide opredelena direkto od:

R
Ne mozhe direktno da bide opredelena globalnata sostojba kaj distribuiranite algoritmi.
T
Operativniot sistem sekogash ja znae globalnata sostojba na procesite shto se izvrshuvaat vo distribuiraniot sistem.
T
Sekoj proces ja znae globalnata sostojba bidejki taa e ednoznachno opredela so samo pokrenuvanje na mashinite koi go sochinuvaat distribuiraniot sistem.
T
Nitu eden od ponudenite odgovori.
T
Poraki koi ja pretstavuvaat sostojbata vo minatoto.
T
Daden proces shto se izvruva na lokalnata mashina mozhe da pristapi do proces kontrolnite blokovi vo memorijata i da ja doznae sostojbata

2.
Vo eden distribuiran sistem kako mozhe da se doznae sostojbata na procesite koi se izvrshuvaat na lokalnata mashina:

R
Daden proces shto se izvruva na lokalnata mashina mozhe da pristapi do proces kontrolnite blokovi vo memorijata i da ja doznae sostojbata.
T
Sekoj proces ja znae globalnata sostojba i netreba nikade da pristapuva bidejki taa e ednoznachno opredela so samo pokrenuvanje na mashinite koi go sochinuvaat distribuiraniot sistem.
T
Nitu eden od ponudenite odgovori.
T
Operativniot sistem sekogash ja znae globalnata sostojba na procesite shto se izvrshuvaat vo distribuiraniot sistem.
T
Poraki koi ja pretstavuvaat sostojbata vo minatoto.

3.
Vo eden distribuiran sistem informacijata shto se dobiva koga eden proces kje pristapi do proces kontrolnite blokovi vo memorijata i kje ja doznae sostojbata na procesite koi se izvrshuvaat na lokalnata mashina, so drugite odalecheni procesi ja razmenuva so pomosh na:

T
Ne mozhe direktno da bide opredelena globalnata sostojba kaj distribuiranite algoritmi.
T
Operativniot sistem sekogash ja znae globalnata sostojba na procesite shto se izvrshuvaat vo distribuiraniot sistem.
T
Nitu eden od ponudenite odgovori.
R
Poraki koi ja pretstavuvaat sostojbata vo minatoto.
T
Daden proces shto se izvruva na lokalnata mashina mozhe da pristapi do proces kontrolnite blokovi vo memorijata i da ja doznae sostojbata

4.
Shto e pretstavuva Kanal kaj distribuiranite sistemi?

R
Pateka preku koja se prenesuvaat porakite pomegju dva procesi. Kanal postoi samo vo vremeto koga se vrshi razmena na poraki, pritoa zemame deka kanalite se ednonasochni.
T
Niza od poraki koi se prakjaat i primaat preku daden kanal incidenten za daden proces.
T
Zapis na site poraki prateni i primeni od site kanali vo vremenska ramka od prethodniot do momentot.
T
Kombinacija na sostojbite od site procesi.
T
Kolekcija od snapshot-ovi po eden za sekoj proces.

5.
Shto e pretstavuva Sostojba kaj distribuiranite sistemi?

T
Pateka preku koja se prenesuvaat porakite pomegju dva procesi. Kanal postoi samo vo vremeto koga se vrshi razmena na poraki, pritoa zemame deka kanalite se ednonasochni.
R
Niza od poraki koi se prakjaat i primaat preku daden kanal incidenten za daden proces.
T
Zapis na site poraki prateni i primeni od site kanali vo vremenska ramka od prethodniot do momentot.
T
Kombinacija na sostojbite od site procesi.
T
Kolekcija od snapshot-ovi po eden za sekoj proces.

6.
Shto e pretstavuva momentalna slika na sostojbata (Snapshot) na eden proces kaj distribuiranite sistemi?

T
Pateka preku koja se prenesuvaat porakite pomegju dva procesi. Kanal postoi samo vo vremeto koga se vrshi razmena na poraki, pritoa zemame deka kanalite se ednonasochni.
T
Niza od poraki koi se prakjaat i primaat preku daden kanal incidenten za daden proces.
R
Zapis na sostojbata na procesot i zapis na site poraki prateni i primeni od site kanali vo vremenska ramka od prethodniot povik do sega.
T
Kombinacija na sostojbite od site procesi.
T
Kolekcija od snapshot-ovi po eden za sekoj proces.

7.
Shto e pretstavuva Globalna sostojba kaj distribuiranite sistemi?

T
Pateka preku koja se prenesuvaat porakite pomegju dva procesi. Kanal postoi samo vo vremeto koga se vrshi razmena na poraki, pritoa zemame deka kanalite se ednonasochni.
T
Niza od poraki koi se prakjaat i primaat preku daden kanal incidenten za daden proces.
T
Zapis na site poraki prateni i primeni od site kanali vo vremenska ramka od prethodniot do momentot.
R
Kombinacija na sostojbite od site procesi.
T
Kolekcija od snapshot-ovi po eden za sekoj proces.

8.
Shto e pretstavuva Distribuirana momentalna slika na sostojbata (Distibuted Snapshot) kaj distribuiranite sistemi?

T
Pateka preku koja se prenesuvaat porakite pomegju dva procesi. Kanal postoi samo vo vremeto koga se vrshi razmena na poraki, pritoa zemame deka kanalite se ednonasochni.
T
Niza od poraki koi se prakjaat i primaat preku daden kanal incidenten za daden proces.
T
Zapis na site poraki prateni i primeni od site kanali vo vremenska ramka od prethodniot do momentot.
T
Kombinacija na sostojbite od site procesi.
R
Kolekcija od snapshot-ovi po eden za sekoj proces.

9.
Kaj distribuiran sistem konzistentna globalna sostojba imame koga:

R
Sekoj proces koj zapishal deka primil poraka, procesot prakjach zapishal deka dadenata porakata e ispratena.
T
Nekoj proces zapishal deka primil poraka a procesot koj ja pratil voopshto nema zapishano deka dadenata poraka e pratena.
T
Nitu eden od ponudenite odgovori.

10.
Kaj distribuiran sistem nekonzistentna globalna sostojba imame koga:

T
Sekoj proces koj zapishal deka primil poraka, procesot prakjach zapishal deka dadenata porakata e ispratena.
R
Nekoj proces zapishal deka primil poraka a procesot koj ja pratil voopshto nema zapishano deka dadenata poraka e pratena.
T
Nitu eden od ponudenite odgovori.

1.
Distribuiran snapshot algoritam se koristi za:

R
Opredeluvanje na konzistentna globalna sostojba na eden distribuiran sistem.
T
Posebna kontrolna poraka narechena marker.
T
Porakite se prenesuvaat vo pravilen redosled, t.e. ako prvin se prati porakata M1 a potoa porakata M2, togash prvin kje pristigne porakata M1, a potoa porakata M2.
T
Da nema gubenje na poraki, t.e. site prateni poraki da bidat dostaveni.
T
TCP protokolot.
T
UDP protokolot
T
Nitu eden od ponudenite odgovori.

2.
Pri koristenjeto na Distribuiran snapshot algoritam se pretpostavuva deka:

T
Opredeluvanje na konzistentna globalna sostojba na eden distribuiran sistem.
T
Posebna kontrolna poraka narechena marker.
R
Porakite se prenesuvaat vo pravilen redosled, t.e. ako prvin se prati porakata M1 a potoa porakata M2, togash prvin kje pristigne porakata M1, a potoa porakata M2.
R
Da nema gubenje na poraki, t.e. site prateni poraki da bidat dostaveni.
T
TCP protokolot.
T
UDP protokolot
T
Nitu eden od ponudenite odgovori.

3.
Koj protokol gi zadovoluva uslovite potrebni za pravilno izvrshuvanje na Distribuiran snapshot algoritam:

T
Opredeluvanje na konzistentna globalna sostojba na eden distribuiran sistem.
T
Posebna kontrolna poraka narechena marker.
T
Porakite se prenesuvaat vo pravilen redosled, t.e. ako prvin se prati porakata M1 a potoa porakata M2, togash prvin kje pristigne porakata M1, a potoa porakata M2.
T
Da nema gubenje na poraki, t.e. site prateni poraki da bidat dostaveni.
R
TCP protokolot.
T
UDP protokolot
T
Nitu eden od ponudenite odgovori.

4.
Za inicijalizacija na Distribuiran snapshot algoritam se koristi:

T
Opredeluvanje na konzistentna globalna sostojba na eden distribuiran sistem.
R
Posebna kontrolna poraka narechena marker.
T
Porakite se prenesuvaat vo pravilen redosled, t.e. ako prvin se prati porakata M1 a potoa porakata M2, togash prvin kje pristigne porakata M1, a potoa porakata M2.
T
Da nema gubenje na poraki, t.e. site prateni poraki da bidat dostaveni.
T
TCP protokolot.
T
UDP protokolot
T
Nitu eden od ponudenite odgovori.

5.
Pri izvrshuvanjeto na Distribuiran snapshot algoritam sekoj proces p koj dobiva marker od proces q kako prv chekor go izvrshuva slednovo:

R
p ja zachuvuva svojata lokalna sostojba Sp
R
p ja obelezhuva sostojbata na kanalot so procesot q kako prazen
R
p isprakja markeri na site sosedi preku izleznite kanali
T
Nitu eden od ponudenite odgovori
T
q ja zachuvuva svojata lokalna sostojba Sq

6.
Pri izvrshuvanjeto na Distribuiran snapshot algoritam sekoj proces p koj dobiva marker od proces q kako vtor chekor go izvrshuva slednovo:

T
p ja zachuvuva svojata lokalna sostojba Sp
R
p ja obelezhuva sostojbata na kanalot so procesot q kako prazen
T
p isprakja markeri na site sosedi preku izleznite kanali
T
Nitu eden od ponudenite odgovori

7.
Pri izvrshuvanjeto na Distribuiran snapshot algoritam sekoj proces p koj dobiva marker od proces q kako tret chekor go izvrshuva slednovo:

T
p ja zachuvuva svojata lokalna sostojba Sp
T
p ja obelezhuva sostojbata na kanalot so procesot q kako prazen
R
p isprakja markeri na site sosedi preku izleznite kanali
T
Nitu eden od ponudenite odgovori

8.
Pri izvrshuvanjeto na Distribuiran snapshot algoritam vazhat slednive tvrdenja:

R
Bilokoj proces mozhe da go startuva algoritmot, so zachuvuvanje na svojata sostojba i prakjanje na marker. Vsushnost dokolku povekje od eden proces go startuva algoritmot toj sepak kje se izvrshi kako shto treba.
R
Algoritmot kje zavrshi vo konechno vreme ako sekoja poraka se isprakja i prima vo konechno vreme.
T
Bidejkji se raboti za distribuiran algoritam nikoj proces ne e odgovoren za zachuvuvanjeto na svojata sostojba kako i zachuvuvanjeto na porakite.
T
Procesot koj go startuval algoritmot mozhe da ja opredeli globalnata sostojba direktno ne e potrebno pobaruvanje i razmena na nikakvi informacii.
T
Algoritmot vlijae na i e pod vlijanie od bilo koj drug algoritam shto se izvrshuva na distribuiranito sistem.

9.
Pri izvrshuvanjeto na Distribuiran snapshot algoritam vazhat slednive tvrdenja:

T
Samo glavniot proces mozhe da go startuva algoritmot, so zachuvuvanje na svojata sostojba i prakjanje na marker
T
Algoritmot ne mozhe da zavrshi vo konechno vreme ako sekoja poraka se isprakja i prima vo konechno vreme.
R
Bidejkji se raboti za distribuiran algoritam sekoj proces e odgovoren za zachuvuvanjeto na svojata sostojba kako i zachuvuvanjeto na porakite.
R
Procesot koj go startuval algoritmot mozhe da ja opredeli globalnata sostojba so sobiranje na zachuvanite podatoci od sekoj proces.
R
Algoritmot ne vlijae na i ne e pod vlijanie od bilo koj drug algoritam shto se izvrshuva na distribuiranito sistem.

10.
Distribuiraniot snapshot algoritam e mokjna alatka so koja mozhe da se izvrshuva:

R
Bilokoj centraliziran algoritam na distribuiran sistem, bidejkji sekoj centraliziran algoritam se bazira na znaenjeto na globalnata sostojba na procesite.
T
Nemozhe da se izvrshi nitu eden centraliziran algoritam za distribuiran sistem, bidejkji sekoj centraliziran algoritam se bazira na znaenjeto na globalnata sostojba na procesite.
T
Nekoi centralizirani algoritami za distribuiran sistem mozhat a nekoi nemozhat da se izvrshuvaat, bidejkji sekoj centraliziran algoritam se bazira na znaenjeto na globalnata sostojba na procesite.

1.
Kaj distribuiranite algoritmi najchesto se srekjava proces koordinator shto izvrshuva funkcii potrebni na drugite procesi od sistemot:

R
tochno
T
netochno

2.
Algoritmite za izbor (Election algorithms):

R
odluchuvaat kade e restartirana nova kopija na procesot koordinator
T
se obiduvaat da go restartiraat "padnatiot" koordinator
T
obezbeduvaat sigurna transmisija na paketi niz mrezha

3.
Procesot koordinator izvrshuva funkcii shto im se potrebni na drugite procesi vo distribuiranite sistemi. Koodinator e :

R
procesot so najvisok prioritet
T
bilo koj proces
T
procesot so najnizok prioritet

4.
Algoritmite za izbor (Election algorithms) za nov koordinator izbiraat:

R
aktiven proces so najvisok prioritet
T
aktiven proces so najnizok prioritet
T
bilo koj proces (aktiven ili neaktiven) so najvisok prioritet
T
bilo koj proces (aktiven ili neaktiven) so najnizok prioritet

1.
Bully algoritamot za izbor se primenuva vo distribuirani sistemi :

R
kade sekoj proces mozhe da prakja poraki na sekoj drug proces vo sistemot
T
koi se organizirani vo vid na prsten (logichki ili fizichki)
T
ne postoi takov algoritam

2.
Kaj bully algoritamot koga kje se obnovi(restartira) "padnatiot" koordinator, i nema procesi so povisok prioritet od negoviot :

R
gi prinuduva ostanatite procesi deka toj e koordinator
T
ne pravi nishto, bidejkji vekje postoi koordinator duri i toj da ima pomal prioritet

3.
Kaj bully algoritamot za izbor ako Pi dobie poraka od Pj , pri shto ij :

R
Pi prakja odgovor do Pj i go startuva algoritamot kaj sebe
T
Pi , kako odgovor na porakata ja odobruva informacijata
T
ne pravi nishto

5.
Koga eden proces kje go zavrshi bully algoritamot za izbor, toj proces e:

R
aktivniot proces so najvisok prioritet
T
aktivniot proces so najnizok prioritet

1.
Ring algoritamot za izbor se primenuva vo distribuirani sistemi :

R
koi se organizirani vo vid na prsten (logichki ili fizichki)
T
kade sekoj proces mozhe da prakja poraki na sekoj drug proces vo sistemot
T
ne postoi takov algoritam

2.
Kaj ring algoritamot za izbor procesite odrzhuvaat podatochna struktura :

R
aktivna lista od prioriteti na aktivnite procesi
T
aktivna lista od "padnati" koordinatori
T
aktivna lista od procesori
T
aktivna lista od site uredi vo sistemot

3.
Kaj ring algoritamot za izbor ako Pi dobie poraka elect(j) od procesot od levo, pri shto i!=j:

R
go dodava j vo negovata aktivna lista i ja prakja porakata na desno
T
go dodava j vo negovata aktivna lista i ne ja prakja porakata ponataka
T
ne pravi nishto

4.
Kaj ring algoritamot za izbor ako Pi dobie poraka elect(j) od procesot od levo, pri shto i=j:

R
negovata aktivna lista gi sodrzhi prioritetite na site aktivni procesi vo sistemot i se odreduva nov koordinator
T
go dodava j vo negovata aktivna lista i ne ja prakja porakata ponataka
T
ne pravi nishto
T
go dodava j vo negovata aktivna lista i ja prakja porakata na desno

1.
Ako postojat greshki vo komunikaciskiot medium procesite shto komuniciraat:

R
ne mozhat kompletno da se dogovorat za nivnite sostojbi
T
mozhat kompletno da se dogovorat za nivnite sostojbi

2.
Ako postojat greshki vo komunikaciskiot medium procesite shto komuniciraat mozhat da koristat tajmaut shema:

R
tochno
T
netochno

3.
Ako postojat greshki vo komunikaciskiot medium i procesot Pi vo vreme T ne dobie potvrda od procesot Pj so koj komunicira:

R
povtorno ja prakja porakata
R
mozhe da se otkazhe od povtorni prakjanja konstatirajkji deka stranata na procesot Pj e padnata
T
ne ja prakja povtorno porakata, i definira novo vreme T
T
ne pravi nishto

1.
Kaj algoritmite koi "dogovaraat" vrednosti koga imame nedoverlivi procesi (faulty processes) vazhat slednite uslovi :

R
n>=3m+1, kade n e brojot na procesi vo sistemot pri shto ne povekje od m se podlozhni na greshki
R
docnenjeto vo najlosh sluchaj e pravoproporcionalno so m+1 od docnenjata na porakite
T
n<3m+1, kade n e brojot na procesi vo sistemot pri shto ne povekje od m se podlozhni na greshki T docnenjeto vo najlosh sluchaj e obratnoproporcionalno so m+1 od docnenjata na porakite 2. Kaj algoritmite koi "dogovaraat" vrednosti koga imame nedoverlivi procesi (faulty processes), dogovorot doverliviot proces go pravi na slednite nachini : R ako povekjeto vrednosti shto gi dobil za vrednosta na nedoverliviot proces se ednakvi, ja prifakja taa vrednost R ako vrednostite shto gi dobil za vrednosta na nedoverliviot proces se razlichni, za nego zema default vrednost T ako povekjeto vrednosti shto gi dobil za vrednosta na nedoverliviot proces se ednakvi, ne ja prifakja taa vrednost T ako vrednostite shto gi dobil za vrednosta na nedoverliviot proces se razlichni, za nego ne zema default vrednost 1. Sekoja rutina shto kje izvrshuva mutual exclusion treba da ispolnuva: R Procesot koj shto kje se prekine vo svojot ne kritichen del ne treba da im poprechi na drugite procesi. R Procesot mozhe da ostane vo kritichniot segment ogranicheno vreme. T Procesot mozhe da ostane vo kritichniot segment neopredeleno vreme. 2. Sekoja rutina shto kje izvrshuva mutual exclusion treba da ispolnuva: R Ne treba da postoi mozhnost pobaruvanjata za pristap na procesorite na nekoj nachin da bidat pauzirani R Samo eden od procesite shto sodrzhi kritichen segment za dadeniot resurs kje bide izvrshen vo daden moment T Mozhe da pobaruvanjata za pristap na procesorite na nekoj nachin da bidat pauzirani 3. Samo eden od procesite shto sodrzhi kritichen segment za dadeniot resurs kje bide izvrshen vo daden moment: R Da T Ne 4. Procesot mozhe da ostane vo kritichniot segment ogranicheno vreme: R Da T Ne 5. Procesot mozhe da ostane vo kritichniot segment neopredeleno vreme: R Ne T Da 6. Procesot koj shto kje se prekine vo svojot ne kritichen del ne treba da im poprechi na drugite procesi: R Da T Ne 1. Algoritmi na vzaemno iskluchuvanje (mutual exclusion) mozhat da bidat: R Centralizirani R Distribuirani T So podelena memorija 2. Karakteristiki na centraliziraniot algoritam za mutual exclusion: R Samo kontrlniot jazol go izvrshuva alociranjeto na resursi. R Site informacii (lokacijata i statusot na resursite) se smesteni vo kontrolniot jazol T Site jazli imaat ednakvi informacii T Site jazli se podednakvo odgovorni za krajnata odluka. T Site jazli imaat ednakov udel vo donesuvanjeto na krajnata odluka 3. Karakteristiki na distribuiran algoritam za mutual exclusion: T Samo kontrlniot jazol go izvrshuva alociranjeto na resursi. T Site informacii (lokacijata i statusot na resursite) se smesteni vo kontrolniot jazol R Site jazli imaat ednakvi informacii R Site jazli se podednakvo odgovorni za krajnata odluka. R Site jazli imaat ednakov udel vo donesuvanjeto na krajnata odluka 4. Kaj vzaemno iskluchuvanje so centraliziran pristap za implementacija na mutual exclusion, pagjanjeto na eden jazol kje da predizvika kolaps na sistemot. T Ne R Da 5. Vo opsht sluchaj poteshko e da se razviva mutual exclusion na: R distribuiran sistem T centraliziran sistem 1. Nedostatoci na centraliziraniot pristap za vzaemno iskluchuvanje se: T site procesi koi uchestvuvaat vo vzaemnoto iskluchuvanje mozhat da stanat tesno grlo na sistemot T brojot na poraki za vlez/izlez vo kritichen region e mnogu golem R procesot koordinator e edinstvena tochka na pad vo sistemot R procesot koordinator mozhe da stane tesno grlo na sistemot 2. Kaj distribuiranite algoritmi za vzaemno iskluchuvanje: R Sekoj jazol ima samo delumna slika za celosniot sistem i svoite odluki mora da gi donesuva vrz osnova na ovie informacii T Eden jazol ja nosi celata odgovornost za krajnata odluka R Site jazli vo prosek vlozhuvaat ednakov trud vo donesuvanjeto na krajnata odluka R Najchesto se upotrebuva shemata za podreduvanje na nastani so vremenski obelezhja(time stamps) 3. Kaj distribuiranite algoritmi za vzaemno iskluchuvanje: T kolichestvoto na informacii na razlichnite jazli e nesporedlivo R Site jazli snosat ednakva odgovornost za krajnata odluka R Najchesto se upotrebuva shemata za podreduvanje na nastani so vremenski obelezhja(time stamps) R Bitno e site jazli da znaat ist raspored na nastanite 4. Kaj distribuiranite algoritmi za vzaemno iskluchuvanje: T Bitno e samo procesot koordinator da go znae rasporedot po koj nastanite vistinski se sluchile R Najchesto se upotrebuva shemata za podreduvanje na nastani so vremenski obelezhja(time stamps) R Bitno e site jazli da znaat ist raspored na nastanite, koj ne mora da korespondira so vistinskiot T Bitno e site jazli da go znaat rasporedot po koj nastanite vistinski se sluchile 5. Kaj distribuiranite algoritmi se upotrebuva shemata za podreduvanje na nastanite so vremenski obelezhja - time stamps T Ne R Da 6. Kaj distribuiranite algoritmi za vzaemno iskluchuvanje se upotrebuva shemata za podreduvanje na nastani so T prostorni obelezhja - space stamps T procesorski obelezhja - processor stamps R vremenski obelezhja - time stamps 7. Kaj shemata za podreduvanje na nastani so pomosh na vremenski obelezhja-time stamps, podreduvanjeto na nastanite T mora da korespondira so vistinskoto vremensko podreduvanje na nastanite R se vrshi spored vrednostite na nivnite vremenski obelezhja - time stamps R mora da bide isto kaj site procesi 8. Kaj shemata za podreduvanje na nastani so pomosh na vremenski obelezhja-time stamps,podreduvanjeto na nastanite R ne mora da korespondira so vistinskoto vremensko podreduvanje na nastanite R se vrshi spored vrednostite na nivnite vremenski obelezhja - time stamps T ne mora da bide isto kaj site procesi 9. Kaj distribuiraniot algoritam za vzaemno iskluchuvanje na Ricart i Agrawala proces koj saka da vleze vo kritichen region R mora da isprati Request poraki so vremensko obelezhje(time stamp) i svoj identifikaciski broj do site ostanati procesi vo sistemot T dovolno e da isprati Request poraki samo do svoite sosedni procesi T dovolno e da mu isprati Request poraka so svojot identifikaciski broj na procesot koordinator 10. Kaj distribuiraniot algoritam za vzaemno iskluchuvanje na Ricart i Agrawala proces koj saka da vleze vo kritichen region R mora da isprati Request poraki so vremensko obelezhje(time stamp) i svoj identifikaciski broj do site ostanati procesi vo sistemot T dovolno e da isprati Request poraki samo do onie procesi koi isto taka baraat vlez vo kritichen region T dovolno e da mu isprati Request poraka so svojot identifikaciski broj na procesot koordinator 11. Kaj distribuiraniot algoritam za vzaemno iskluchuvanje na Ricart i R ako dobil Reply poraki od site ostanati procesi vo sistemot T ako dobil Reply poraka od procesot koordinator R ako negovoto baranje za vlez isprateno do ostanatite procesi kako Request poraka ima najmalo vremensko obelezhje( time stamps) od vremeskite obelezhja na site procesi kandidati za vlez vo kritichen region T ako negovoto baranje za vlez isprateno do ostanatite procesi kako Request poraka ima vremensko obelezhje( time stamps) pomalo od vremenskite obelezhja na polovinata od procesite kandidati za vlez vo kritichen region 12. Kaj distribuiraniot algoritam za vzaemno iskluchuvanje na Ricart i Agrawala proces koj saka da vleze vo svojot kritichen region a dobil baranje za vlez vo kritichen region Request(Pi,TS) od procesot Pi T vednash mu isprakja Reply poraka na Pi T mu isprakja Refuse poraka na Pi R go sporeduva time stamp-ot na svoeto baranje so TS 13. Kaj distribuiraniot algoritam za vzaemno iskluchuvanje na Ricart i Agrawala proces koj NE saka da vleze vo svojot kritichen region a dobil baranje za vlez vo kritichen region Request(Pi,TS) od procesot Pi R mu isprakja Reply poraka na Pi T mu isprakja Refuse poraka na Pi T go sporeduva time stamp-ot na svoeto baranje so TS(time stamp-ot na baranjeto na Pi) T ne mu isprakja nishto na Pi 14. Kaj distribuiraniot algoritam za vzaemno iskluchuvanje na Ricart i Agrawala proces koj saka da vleze vo svojot kritichen region a dobil baranje za vlez vo kritichen region Request(Pi,TS) od procesot Pi R Mu isprakja Reply poraka na Pi ako time stampot na negovoto sopstveno baranje za vlez vo kritichniot region e pogolem od TS(time stamp-ot na Pi) T Mu isprakja Reply poraka na Pi ako time stampot na negovoto sopstveno baranje za vlez vo kritichniot region e pomal od TS(time stamp-ot na Pi) T Mu isprakja Reply poraka na Pi ako time stampot na negovoto sopstveno baranje za vlez vo kritichniot region i TS(time stamp-ot na Pi) imaat ist ostatok pri delenje so 3 1. Klient/server dizajnerite pochnuvaat da go prifakjaat: R objektno-orientiraniot pristap T proceduralniot pristap T funkcionalniot pristap 2. Klientot vo objektno-orientiraniot pristap prakja pobaruvanje do: R objekt broker T objekt shanker T objekt banker T objekt poshtar 3. Vo objektno-orientiran klient/server dizajn, objektot broker ima uloga na: R direktorium na site dalechinski servisi dostapni na mrezhata T direktorium na site dalechinski servisi koi ne se dostapni na mrezhata T direktorium na site lokalni servisi dostapni na mrezhata 4. Kratenkata COM prestavuva: R Common Object Model T Common Oriented Mode T Competing Object Model 5. Kratenkata CORBA prestavuva: R Common Object Request Broker Architecture T Common Oriented Request Branker Architecture T Competing Object Request Barmer Architecture 1. Socket-ot se sostoi od: R IP adresa R port T http header T http formi 2. Pri baranje za konekcija na daden proces mu se dodeluva port: R >1024
T
<1024 T =1024 T <512 3. Vo multi-thread server sekoe baranje se usluzhuva od R specijalno dodelen thread T eden thread se multipleksira megju baranjata T nitu edno od ponudenite 4. Sekoja konekcija: R mora da bide edinstvena T ne mora da bide edinstvena 1. Komunikacijata so sockets vo Java mozhe da se odviva so protokolite: R TCP R UDP T FTP T HTTP T SMTP 2. DatagramSocket vo Java e klasa i se koristi za komunikacija koristejki protokol: T TCP R UDP 3. Vo Java serverot mora vo svojata implementacija eksplicitno da navede na koja adresa se naogja: T Tochno R Netochno 4. Vo Java serverot mora vo svojata implementacija eksplicitno da navede na koja porta kje slusha: R Tochno T Netochno 5. Vo Java koga serverot kje ja povika accept metodata togash toj: R Se blokira i cheka povik od klient T Cheka opredelno vreme i posle ne cheka povik od klient T Ne e definirano 6. Adresata 127.0.0.1 e isto poznata kako R Local host T Local guest T Ne e poznata pod drugo ime 7. Vo Java klientot za da vospostavi komunikacija mora da navede: R Adresa i porta T Samo adresa T Samo porta 1. Definirame dalechen objekt so toa shto prvo deklarirame: R interfejs T klasa T nishka 2. Pri definiranje na dalechen objekt prvo deklarirame interfejs: R da T ne 3. Interfejsot koj go deklarirame pred da go definirame dalechniot objekt mora da go nasledi java.rmi.Remote interfejsot: R da T ne 4. Interfejsot koj go deklarirame pred da go definirame dalechniot objekt mora da go nasledi: R java.rmi.Remote T java.rmi.UnicastRemoteObject T ne mora da nasledi nishto 5. Sekoj metod deklariran vo interfejsot koj go deklarirame pred da go definirame dalechniot objekt mora da frli: R java.rmi.RemoteException T java.rmi.UnicastRemoteObjectException T ne mora da frli nishto 6. Otkako objektot e registriran na serverot, dali klient mozhe da dobie referenca do toj dalechen objekt: R da T ne 7. Otkako objektot e registriran na serverot, klient mozhe da dobie referenca do toj dalechen objekt od: R RMI registry T RMISecurityManager T ne mozhe da dobie referenca 8. Dali klientot treba da instalira RMISecurityManager za negova sigurnost.: R da T ne 9. Klientot za negova sigurnost treba da instalira: R RMISecurityManager T RMI registry T ne treba nishto da instalira 10. Za da se izvrshat programite vo primerot kaj dalechniot objekt, treba da se izvedat: R chetiri chekori T tri chekori T pet chekori 11. Prviot chekor shto treba da se izvede za da se izvrshat programite vo primerot kaj dalechniot objekt e: R kompajliraj gi site izvorni programi T kompajliraj edna programa po zhelba T kompajliraj go samo serverot 12. Vtoriot chekor shto treba da se izvede za da se izvrshat programite vo primerot kaj dalechniot objekt e: R generiraj gi stub skeleton T kompajliraj gi site izvorni programi T startuvaj go registry-to i kreiraj go dalechniot objekt 13. Tretiot chekor shto treba da se izvede za da se izvrshat programite vo primerot kaj dalechniot objekt e: T generiraj gi stub skeleton T kompajliraj gi site izvorni programi R ctartuvaj go registry-to i kreiraj go dalechniot objekt 14. Chetvrtiot chekor shto treba da se izvede za da se izvrshat programite vo primerot kaj dalechniot objekt e: T generiraj gi stub skeleton T kompajliraj gi site izvorni programi R regerenciraj go dalechniot objekt 1. Pri koristenje na RMI R Site aplikacii mora da se pishuvani vo JAVA T Klientskata aplikacija mora da e napishana vo JAVA T Serverskata aplikacija mora da e napishana vo JAVA T Aplikaciite mozhe da se pishuvani vo razlichni programski jazici 2. Pri koristenje na CORBA T Site aplikacii mora da se pishuvani vo JAVA T Klientskata aplikacija mora da e napishana vo JAVA T Serverskata aplikacija mora da e napishana vo JAVA R Aplikaciite mozhe da se pishuvani vo razlichni programski jazici 3. Razlikata pomegju RMI i CORBA e vo toa shto R CORBA dozvoluva povrzuvanje na razlichni (heterogeni) klienti i serveri T CORBA ne dozvoluva povrzuvanje na razlichni (heterogeni) klienti i serveri R RMI ne dozvoluva povrzuvanje na razlichni (heterogeni) klienti i serveri T RMI dozvoluva povrzuvanje na razlichni (heterogeni) klienti i serveri 4. CORBA dozvoluva aplikaciite napishani vo razlichni programski jazici da komuniciraat koristejki gi R InterfaceDefinition language (IDL) R Object Request Broker (ORB). T RMI T rmiregistry 5. Za da komunicira so serverot na klientot mu e potrebno da komunicira samo so R interfejsot specificiran vo IDL T rmiregistry 6. Koj ja prezema odgovornosta koga klientskata aplikacija pobaruva Remote objekt R klientskiot ORB T serverskiot ORB T IDL T rmiregistry 7. ORB postoi R kaj klientot i serverot T samo kaj klientot T samo kaj serverot 8. Kako se vika protokolot koj shto ja specificira komunikacijata pomegju ORB-ovite R Internet InterORB Protocol T TCP/IP T OSI T Internet InterOrbToOrb Protocol 9. Internet InterORB Protocol sluzhi za R specificiranje na komunikacijata pomegju ORB-ovite T specifikacija na remote objektite T implementacija na interfejsot na remote objek 10. CORBA sistemot raboti na sledniov nachin: Otkako klientot kje ja dobie referencata do Remote objektot, sekoj povik do metodite od ovoj objekt se pravat preku R stub-ot koj se naogja na klientskata strana T stub-ot koj se naogja na serverskata strana 11. Povratnite vrednosti se vrakjaat nazad po R istata pateka T razlichna pateka T ne e definirano 12. Serverskiot ORB R dozvoluva registriranje na nov Corba objekt R e odgovoren za prifakjanje na baranjata od klientskite Orb-ovi R predava vrednosti nazad do klientite. T ne dozvoluva registriranje na nov Corba objekt T ne e odgovoren za prifakjanje na baranjata od klientskite Orb-ovi T ne predava vrednosti nazad do klientite. 13. RMI i CORBA se R sistemi za distirbuirani objekti T lokalni televizii T internet protokoli 14. Eden objekt se registrira so pomosh na R servis za registriranje na objekti T naredbata RegisterObject() T nitu edno od navedenite 15. Kaj RMI preku servisot za registriranje, aplikaciite koi koristat distribuirani objekti T mozhe da se registriraat R imaat referenca do distribuiranite objekti T imaat celosen pristap do serverot 16. Kaj RMI Remote objektot se registrira sebesi so R edinstveno ( unikatno ) ime T bilo koe ime T bilo koe ime so dolzhina od 8 znaci T edinstveno (unikatno) ime pokratko od 4 znaci 17. Kaj RMI koj metod se koristi za registriranje na Remote objekt R Naming.rebind() T Naming.lookup() T Naming.RegisterObject() 18. Kaj RMI referencata do Remote objektot se dobiva so pomosh na metodot T Naming.rebind() R Naming.lookup() T Naming.GetReference() 19. Koj e odgovoren za registriranje na Remote objektite kaj CORBA T klientskiot ORB R serverskiot ORB T serverot 1. Blokirachkite povici kaj klient - server komunikacija se narekuvaat R sinhronizirani T asinhronizirani 2. Neblokirachkite povici kaj klient - server komunikacija se narekuvaat R asinhronizirani T sinhronizirani 3. Ako send povikot e blokirachki kaj klient - server komunikacija togash R Dodeka porakata se prakja isprakjachkiot proces e blokiran t.e. suspendiran T isprakjachkiot proces prodolzhuva da raboti paralelno so isprakjanjeto na porakata T send ne mozhe da bide blokirachki 4. Ako send povikot e neblokirachki kaj klient - server komunikacija togash R isprakjachkiot proces prodolzhuva da raboti paralelno so isprakjanjeto na porakata T Dodeka porakata se prakja isprakjachkiot proces e blokiran t.e. suspendiran T send ne mozhe da bide neblokirachki 5. Prednosta na neblokirachkoto isprakjanje vo odnos na blokirachkoto kaj klient - server komunikacija e toa shto R isprakjachkiot proces prodolzhuva da raboti paralelno so isprakjanjeto na porakata T isprakjachkiot proces cheka da zavrshi isprakjanjeto na porakata T nema nikakva prednost 6. Nedostatok na neblokirachkoto isprakjanje e kaj klient - server komunikacija R isprakjachot ne treba da go menuva baferot za poraki se dodeka porakata ne bide ispratena T isprakjachot mozhe da go menuva baferot za poraki se dodeka porakata ne bide ispratena T nema nedostatoci 1. Kaj klient-server modelot koj go koristi kriteriumot na nebaferirani poraki, problem se javuva koga send se izvrshuva pred receive R da T ne 2. Kaj klient-server modelot koj go koristi kriteriumot na nebaferirani poraki, vo sluchai koga send se izvrshuva pred receive R kernelot na serverot ne znae koj od negovite procesi treba da ja primi shtotuku pristignatata poraka T kernelot na serverot znae koj od negovite procesi treba da ja primi shtotuku pristignatata poraka R kernelot na serverot ne znae kade da ja kopira shtotuku dojdenata poraka T kernelot na serverot znae kade da ja kopira shtotuku dojdenata poraka 3. Kaj klient-server modelot koj go koristi kriteriumot na nebaferirani poraki, mozhni implementacii za razreshuvanje na problemot koga ne se znae tochno shto da se pravi so pristignata poraka se R porakata se otfrla T porakata se skladira vo poshtensko sandache (mailbox) R kernelot ja zadrzhuva porakata krato, vo sluchaj za kratko vreme da se povika receive 4. Kaj klient-server modelot koj go koristi kriteriumot na nebaferirani poraki, pri otfrlanje na porakata od strana na serverot, klientot mozhe da donese pogreshni zakluchoci R adresata na serverot ne e tochna R serverot e padnat 1. Kaj klient-server modelot koj go koristi kriteriumot na baferirani poraki, se kreira posebna struktura na podatok i se narekuva poshtensko sandache (mailbox) R da T ne 2. Kaj klient-server modelot koj go koristi kriteriumot na baferirani poraki, proces zainteresiran za primanje poraki mu kazhuva na kernelot da mu kreira poshtensko sandache R da T ne 3. Kaj klient-server modelot koj go koristi kriteriumot na baferirani poraki, so povik na receive se otstranuva edna poraka od poshtenskoto sandache R da T ne 4. Kaj klient-server modelot koj go koristi kriteriumot na baferirani poraki, baferot (poshtenskoto sandache) e so ogranichena golemina R da T ne 5. Kaj klient-server modelot koj go koristi kriteriumot na baferirani poraki, ako baferot e celosno popolnet R kernelot povtorno se soochuva so problemite shto gi ima kaj nebaferiranite poraki T se kreira nov bafer 6. Kaj klient-server modelot koj go koristi kriteriumot na baferirani poraki, ako baferot e celosno popolnet R kernelot ja otfrla novopristignatata poraka T se kreira nov bafer T serverot se iskluchuva R kernelot mozhe da ja zadrzhi novopristignatata poraka vo sluchaj za skoro vreme ne bide povikana receive 7. Kaj klient-server modelot koj go koristi kriteriumot na baferirani poraki, problemot so pristiganje 'vishok' poraki R se reducira, no sepak ostanuva T celosno se otstranuva 1. Dali pri komunikacija klient - server mozhe da se izgubi porakata kaj klient - server komunikacija? T Ne R Da 2. Na kolku nachini mozhe da se reshi problemot so gubenje na poraki kaj klient - server komunikacija? T 1 R 3 T 2 3. Generalno postojat tri nachini na reshavanje na problemot na gubenje poraki kaj klient - server komunikacija. R Tochno T Netochno 4. Eden od nachinite da se reshi problemot na gubenje na poraki kaj klient - server komunikacija e: R da se redefinira semantikata na SEND naredbata T da se redefinira semantikata na WAIT naredbata T da se redefinira semantikata na ACK naredbata 5. Eden od nachinite da se reshi problemot na gubenje na poraki kaj klient - server komunikacija e: R da se pobara od jadroto na mashinata koja e primach da prati potvrda do jadroto na mashinata - isprakjach T da se pobara od jadroto na mashinata koja e isprakjach da prati potvrda do jadroto na mashinata - primach T da se implementira kriptiranje na porakite 6. Eden od nachinite da se reshi problemot na gubenje na poraki kaj klient - server komunikacija e: R da se iskoristi faktot shto strukturata na klient - server komunikacijata e vo vid na baranje od klientot do serverot prosledeno so odgovor od serverot do klientot T da se implementira kriptiranje na porakite T da se koristi bafer 7. Dali mozhe da se koristi vremenski brojach kaj sereverot za reshavanje na problemot na gubenje na poraki kaj klient - server komunikacijata? R Mozhe T Mozhe, samo ako komunikacijata e bezzhichna T Ne mozhe 8. Nachini za reshavanje na problemot na gubenje poraki kaj klient - server komunikacija se: R da se redefinira semantikata na SEND naredbata R da se pobara od jadroto na mashinata koja e primach da prati potvrda do jadroto na mashinata - isprakjach R da se iskoristi faktot shto strukturata na klient - server komunikacijata e vo vid na baranje od klientot do serverot prosledeno so odgovor od serverot do klientot T Nitu eden od ponudenite odgovori 1. Dali golemina na paketite koi se isprakjaat preku mrezha e ogranichena kaj klient - server komunikacija? R Da T Ne 2. Paketite koi se dobieni kako rezultat na delenje na dadena poraka kaj klient - server komunikacija mozhe R Da se izgubat R Da stignat na pogreshno mesto R Da stignat von redosled T Ni eden od ponudenite odgovori 3. Za da se otstrani gubenjeto na paketite kaj klient - server komunikacija R dovolno e da se dodeli broj na sekoja poraka i na sekoj paket shto pripagja na taa poraka, zaedno so brojot koj go dava redot na paketite. T Ne mozheme da se spravime so toj problem T Se koristat posigurni kanali za prenos 4. Koi se dvete strategii za potvrda na pristignuvanje (acknowledgement) kaj klient - server komunikacija R da se prifati sekoj zaseben paket R da se prifakjaat samo celosnite poraki T da se prifatat samo ne celosnite paketi T da se prifatat samo paketite koi prvi stignale 5. Prednosta kaj potvrda na pristignuvanje (acknowledgement) na sekoj zaseben paket kaj klient - server komunikacija e: R dokolku se izgubi eden paket samo toj mozhe da se preprati T dokolku se izgubi eden paket kje mora da se prepratat site paketi koi stignale pred nego T dokolku se izgubi eden paket ne e bitno bidejkji sodrzhinata na porakata mozhe da se razbere i bez nego 6. Prednosta kaj potvrda na pristignuvanje (acknowledgement) samo na celosnite poraki nasproti prifakjanjeto na sekoj zaseben paket kaj klient - server komunikacija e: R pomalku paketi se prakjaat T povekje paketi se prakjaat T ima slozheno obnovuvanje koga kje se izgubi paket 7. Nedostatoci kaj potvrda na pristignuvanje (acknowledgement) na celosnite poraki e: T pomalku paketi se prakjaat R ima slozheno obnovuvanje koga kje se izgubi paket 1. Koi se pridobivkite od klasteriranjeto: R Apsolutna skalabilnost R Inkrementalna skalabilnost R Zgolemena dostapnost R Podobren odnost cena/performanski T Brzi komunikacii megju procesorite 2. Apsolutna skalabilnost (absolute scalability) za klasterite pretstavuva mozhnosta za kreiranje na golemi klasteri koi ja nadminuvaat mokjta i na najgolemata nezavisen sistem R tochno T netochno 3. Apsolutna skalabilnost (absolute scalability) za klasterite pretstavuva mozhnosta za dodavanje na dopolnitelni resursi na sistemot R netochno T tochno 4. Inkrementalna skalabilnost (incremental scalability) za klasterite pretstavuva mozhnosta za dodavanje na dopolnitelni resursi na sistemot R tochno T netochno 5. Zoshto klasterite imaat zgolemena dostapnost (high availability)? R sekoj jazol vo klasterot e nezavisen kompjuter, pagjanjeto na eden jazol ne znachi gubenje na celiot rabota na sistemot T zatoa shto se poevtini T se sostaveni od obichni kompjuteri 6. Metod poznat kako pasiven standby znachi da se ima eden kompjuter koj se spravuva so celoto procesorsko polnenje dodeka drugiot kompjuter ostanuva neaktiven, vo sluchaj da prezeme rabotata ako drugiot kompjuter se rasipe R tochno T netochno 7. Shto e tochno za eden klaster? R pretstavuva grupa od povrzani kompjuteri koi rabotat zaedno kako edinstven resurs R pretstavuva iluzija deka se raboti na edna mashina R sekoj kompjuter od klasterot mozhe da raboti samostojno T nieden kompjuter od klasterot ne mozhe da raboti samostojno T toa e eden kompjuter (mashina) koj raboti samostojno 1. Pristapi za spravuvanje so ispadi (Failure Management) kaj klasterite se: R highly available R fault-tolerant T scalability T Easy available T fault-Not-tolerant 2. So koj metod se garantira celosno zachuvuvanje na podatocite i transakciite kaj klasterite? T highly available R fault-tolerant T Easy available T scalability T fault-Not-tolerant 3. Funkcijata na prenos na aplikacii i podatochni resursi od sistem koj padnal na sistem koj raboti kade podocna ke se izvrshuva kaj klasterite se narekuva: R failover T failback 4. Koga kompajlerot na aplikacii za klasteri odreduva za vreme na kompajliranjeto koj del mozhe da se paralelizira i da se izvrshuva paralelno. Se raboti za : R Parallelizing compiler T Parallelized application T Parametric computing 5. Koga programerot koj ja programira aplikacijata ovozmozhuva da postoi razmena na poraki i podatoci pomegju jazlite na klasterot. Se raboti za: T Parallelizing compiler R Parallelized application T Parametric computing 6. Koj priod se koristi kaj aplikaciite za klasterite koi se startuvaat i izvrshuvaat mnogu pati no so razlichni vlezni argumenti? T Parallelizing compiler T Parallelized application R Parametric computing 1. Kaj Cluster arhitekturite sekoj od kompjuterite R Mozhe da operira nezavisno od drugite T Ne mozhe da operira nezavisno od drugite T Sekogash operira zavisno od drugite 2. Shto pretsavuva Single entry point kaj klasterite? R korisnikot gi koristi site kompjuteri od klasterot preku eden kompjuter T korisnikot mozhe da gi koristi site kompjuteri od klasterot od bilo koj kompjuter vo klasterot 3. Checkpointing kaj klasterite pretstsavuva: R povremeno snimanje na procesot i rezultatite vo sluchaj da se javi nekoja greshka T ne go snima procesot i rezultatite ne vodejkji smetka dali ke se javi greshka T proverka dali rezultatite od presmetkata se vo red 4. Shto ovozmozhuva Process migration? R Balansirano iskoristuvanje na sistemot T Zgolemeno optovaruvanje na iskoristenite resursi T Chistenje na procesite 1. Windows 2000 Cluster e R shared-nothing klaster T shared-everything klaster T shared-something klaster 2. Dizajnot na W2K Cluster Server gi ima slednive koncepti: R Cluster Service R Resource R Online R Group T Offline T Register 3. Cluster Service e kolekcija na softver na sekoj jazol shto upravuva so celata specifichna klaster aktivnost. R Da T Ne 4. Node manager kaj W2K klasterite e odogovoren za odrzhuvanje na uchestvoto na jazlite vo klasterot. R Da T Ne 5. Node manager kaj W2K klasterite e odogovoren za Cluster Service-to na jazlite vo klasterot. R Da T Ne 6. Event processor kaj W2K klasterite gi povrzuva site komponenti na klaster servisot, spravuvajkji se so voobichaenite opercii i kontrolirajkji ja inicijalizacijata na klaster servisot R Da T Ne 7. Global update manager kaj W2K klasterite obezbeduva servis koristen od drugite komponenti vo klaster servisot R Da T Ne 1. Kaj SUN klasterot: R sekoj proces ima edinstven identifikator T e ogranichen maksimalniot broj na procesori R mozhna e migracija na procesite T eden jazel ne mozhe da gi vidi lokacijata i statusot na procesite od drugite jazli 2. Kolku IP adresi ima SUN klasterot vo odnos na nadvoreshniot svet: R edna T dve T kolku shto ima i jazli T toa zavisi od drugi parametri 3. Karakteristiki na SUN klasterot se: R transparentnost na procesite R postoi globalen datotechen sistem T sekoj jazel ima edinstvena IP adresa 4. Kaj SUN klasterot R paketite shto doagjaat od nadvor se primaat kaj jazelot shto ima mrezhen adapter prikachen za sebe. R site paketi shto treba da se ispratat nadvor prvo se prenesuvaat do jazelot shto ima mrezhen adapter prikachen za sebe. T paketite shto doagjaat od nadvor se primaat direktno kaj jazelot za koj shto se nameneti T paketite shto treba da se ispratat nadvor sekoj jazel posebno gi isprakja direktno kon celnata adresa. 5. SUN klasterot za nadvoreshniot svet izgleda kako edna celina. R da T ne 1. Vo Beowulf klasterot na koj operativen sistem raboti sekoja rabotna stanica? T Windows 2000 R Linux T Solaris T Os2 T MacOS 2. Dali vo Beowulf klasterot sekoja rabotna stanica mora da raboti na ista hardverska platforma? T Da R Ne 3. Vo Beowulf klasterot za rabotnite stanici vazhi: R Sekoja rabotna stanica izvrshuva svoja sopstvena kopija od Linux jadroto T Niedna rabotna stanica ne mozhe da funkcionira avtonomno T Postoi edinstvena kopija od Linux na front-end mashinata, i na niedna od rabotnite stanici vo klasterot nema instalirano Linux R Sekoja rabotna stanica mozhe da funkcionira avtonomno 4. Celta na Beowulf distributed process space (BPROC) e: R Da stvori iluzija deka Beowulf klasterot e single system image T Da obezbedi sinhronizaciski mehanizmi i podeleni podatochni objekti za procesi vo Beowulf klasterot T Da obezbedi alatki za izvrshuvanje na parametarski presmetki 5. Celta na programskata okolina Pvmsync vo Beowulf klasterot e: T Da obezbedi alatki za izvrshuvanje na parametarski presmetki R Da obezbedi sinhronizaciski mehanizmi i podeleni podatochni objekti za procesi vo Beowulf klasterot T Da stvori iluzija deka Beowulf klasterot e single system image 1. Client/Server presmetuvanjeto ovozmozhuva R aplikacii da bidat distribuirani na korisnici na edno-korisnichki mashini R potrebnite resursi shto treba da se delat se staveni na server i se dostapni za site korisnici T aplikacii ne mozhat da se distribuiraat na razlichni korisnici T kaj ovoj vid na presmetuvanje nemame delenje na resursi 2. Client/Server presmetuvanjeto pretstavuva spoj na R decentralizirano presmetuvanje R centralizirano presmetuvanje T distribuirano presmetuvanje T paralelno presmetuvanje 3. Za Client/Server presmetuvanjeto e tochno R aplikaciite se podeleni pomegju klientite i serverot R serverot ovozmozhuva zaednichki uslugi T serverot ne ovozmozhuva zaednichki uslugi T aplikaciite se naogjaat sama kaj klientite 4. Koi tehniki se koristat za komunikacija pomegju procesite R message-passing R remote procedure call T nemame komunikacija pomegju procesite 5. Message-passing e tehnika so koja procesite komuniciraat preku R prakjanje na poraki T zaednichka memorija T ne postoi ovaa tehnika 6. Tehnikata so koristenje na remote procedure call ovozmozhuva R dve programi na razlichni mashini da komuniciraat i da se odnesuvaat kako da se startuvani na ista mashina T dve programi od ista mashina da komuniciraat i da se odnesuvaat kako da se startuvani na razlichni mashini T dve programi od razlichni mashini da komuniciraat i da se odnesuvaat kako da se startuvani na razlichni mashini 1. Koja softverska tehnika ovozmozhuva iluzijata na postoenje na zaednichka memorija vo sluchaj koga ne postoi? R Distributed Shared Memory T Shared memory T Remote Procedure Call 2. Tehnikata DSM (Distributed Shared Memory) R pravi iluzijata na konceptot na zaednichka memorija vo sluchaj koga fizichki ne postoi R se spravuva so situacija koga procesor pobaruva LOAD ili STORE operacija na nekoja stranica shto ja nema vo lokalnata memorija T sluzhi za realizacija na konceptot na distribuirana memorija 3. Distributed Shared Memory e R implementirana od operativniot sistem T hardverki implementirana T implementirana na najvisoko softversko nivo 4. Kaj Distributed Shared Memory, pri koristenje na read-only stranica od strana na CPU0 kje se kreira kopija koja kje bide ispratena do CPU0, bez originalot od CPU1 da se promeni. Vo vakov sluchaj: 1. Problemi so konzistentnosta kaj sistemite so Distributed Shared Memory se javuvaat koga R Stranite vo koi mozhe da se zapishuva (writable pages) se zamenuvaat T Stranite vo koi ne mozhe da se zapishuva (read-only pages) se zamenuvaat 2. Nachinite za postignuvanje na konzistentnos pri promena na stranite vo koi mozhe da se zapishuva (writable pages) kaj sistemite so Distributed Shared Memory se analogni so R onie kaj multiprocesorite koga eden CPU se obiduva da promeni zbor koj go ima vo povekje kesh memorii T onie kaj ednoprocesorskite sistemi koga CPU se obiduva da promeni zbor koj go ima vo kesh memorijata T ne se analogni so niedni drugi sistemi 3. Izvestuvanjeto koi stranici(kopii) treba da se otfrlat od kesh memoriite na ostanatite CPU pri promena na writable stranicite kaj sistemite so Distributed Shared Memory se koristat R Poraki T Dopolnitelen hardever T Znamenca 4. Kaj sistemite so Distributed Shared Memory vo nekoi sluchai pri promena na writable stranicite namesto nejzino proglasuvanje za nevazhechka vo CPU-to koe ja pobaruva taa stranica R Mozhe da se napravi update na taa stranica so promenite napraveni na prvichnata stranica koi se naogjaat vo porakata koja dobiva pobaruvachkoto CPU T Nemozhe da se napravi update bidejkji nepostoi nachin da se doznaat promenite napraveni na prvichnata stranica 1. Kaj multiprocesorite, site procesi se naogjaat vo edna ista memorija. Koga CPU-to kje zavrshi so tekovniot proces, izbira nov proces i go izvrshuva.. Kaj multikompjuterite situacijata e poinakva. Sekoj jazol ima svoja memorija i svoe mnozhestvo od procesi R da T ne 2. Najednostavniot algoritam za raspredeluvanje kaj multiprocesorite e vodenje na edna osnovna, glavna lista na ready procesi. Dali mozhe da se primeni istiot i kaj multikompjuterite? R ne T da 3. Kaj multikompjuterite mozhe da se primeni i gang raspredeluvanjeto na istiot nachin na koj shto se upotrebuva i kaj multiprocesorite R da T ne 1. Na koj nachin raboti sender-initiaded algoritmot za migracija na procesi? R Na nachin shto koga proces se kreira raboti na jazolot koj go kreiral osven ako toj jazol ne e preoptovaren T Na nachin shto koga proces se kreira raboti na jazolot koj go kreiral bez razlika shto toj jazol e overloaded R Na nachin shto koga proces se kreira raboti na jazolot koj kje go izbere jazolot shto go kreiral vo sluchaj toj da e preoptovaren 2. Ako e preoptovaren eden jazol kaj sender-initiated algoritmot, na koj nachin se izbira drug jazol za prenos na presmetkite: R random T sledniot vo redicata T prviot shto ima najmalku rabota 3. Kaj sender-initiated algoritmot ako ne se najde soodveten host za n obidi: R algoritmot se terminira i procesot se izvrshuva na mashinata od kade shto poteknuva T mashinata vleguva vo idle sostojba 4. Receiver-initiated algoritmot e iniciran od: T preoptovareniot isprakjach R nepreoptovareniot primach T preoptovareniot primach T nepreoptovareniot isprakjach 5. Kaj receiver-initiated algoritmot ako procesorot ne najde rabota za n obidi: R ja izrabotuva bilo koja rabota koja e na red i potoa probuva povtorno koga narednot proces zavrshuva T vleguva vo idle sostojba T ja izrabotuva bilo koja rabota koja e na red i cheka nekoj da mu ponudi rabota Posted by Dipset at 6:44 AM 8 1. Multiprocesor so podelena memorija e: R sistem vo koj dve ili povekje CPU edinici ja delat rabotnata memorija T sistem koj rabotnata memorija ja deli so procesorot na grafichkata kartichka T sistem kaj koj rabotnata memorija e podelena na dva ili povekje dela 2. Dali kaj multiprocesorite mozhe edna CPU edinica da promeni nekoj memoriski zbor, a druga CPU edinica potoa povtorno da go promeni istiot memoriski zbor? R Da T Ne T Ne e definirano 3. Spored hardverot multiprocesorite se delat na R UMA i NUMA T PUMA i NUMA T PUMA i NIKE 4. Multiprocesor e kompjuterski sistem kade T imame mnozhestvo od procesori i nikoj od niv nema zasebna memorija so koja raboti tuku postoi samo edna memorija koja ja delat (koristat) site R imame mnozhestvo od procesori i sekoj od niv ima zasebna memorija so koja raboti no postoi ili edna memorija koja ja delat (koristat) site T imame mnozhestvo od procesori i sekoj od niv ima zasebna memorija so koja raboti i ne postoi konceptot na delenje na memorija 1. Kaj UMA multiprocesorite zasnovani na bus(magistrala) arhitektura e tochno deka: T Samo CPU edinicite megju sebe se povrzani so magistrala T Samo memoriskite moduli se povrzani megju sebe so magistrala R Site CPU edinici i memoriski moduli se povrzani megju sebe so magistrala 2. Kaj UMA multiprocesorite kaj koi CPU edinicite i memoriskite moduli se povrzani samo so edna magistrala e tochno deka T Brojot na CPU edinici e 1 R E sostaven od 2-3 CPU edinici T Brojot na CPU edinici e neogranichen T Ne sodrzhi nitu edna CPU edinica 3. Za da se podobrat performansite kaj UMA multiprocesorite kaj koi CPU edinicite se povrzani samo so edna magistrala se vrshi: R Vgraduvanje na kesh memorija kaj sekoja CPU edinica T Vgraduvanje na kesh memorija samo kaj nekoi CPU edinici R Dodeluvanje na privatna memorija na sekoja CPU edinica T Dodeluvanje na privatna memorija samo na nekoi CPU edinici T Se overklokuvaat rabotnite taktovi na CPU edinicite T Ne mozhe da se napravi nishto za da se podobrat performansite 4. Kaj UMA multiprocesorite kaj koi CPU edinicite i memoriskite moduli se povrzani samo so edna magistrala koga nekoja CPU edinica pobaruva podatok od podelenata memorija, no magistralata e zafatena: R CPU edinicata cheka dodeka da se oslobodi magistralata za prenos na podatok T CPU edinicata mozhe da raboti neshto drugo dodeka ne se oslobodi magistralata T Ovaa situacija ne mozhe nikogash da se sluchi 5. Mora li da postoi podrshka od kompajlerot za da se iskoristat resursite na privatnite memorii kaj UMA multiprocesorite, zasnovani na magistrala, koi se dodeleni na sekoja CPU edinica za podobruvanje na performansite R Da T Ne T Ne e definirano 6. Vo privatnite memorii kaj UMA multiprocesorite, zasnovani na magistrala, koi se dodeleni na sekoja CPU edinica za podobruvanje na performansite kompajlerot treba da gi smesti R Konstantite R Programskiot tekst R Stekot R Lokalnite promenlivi T Zaednichkite promenlivi 7. Kaj UMA multiprocesorite zasnovani na magistrala dali postojat nekoi tehniki so koi mozhe da se reducira soobrakjajot na magistralata R Da T Ne 1. UMA (Uniform Memory Access) se multiprocesori so R ramnomeren (uniformen) pristap do memorija T neramnomeren pristap do memorija T ramnomeren i neramnomeren pristap do memorija 2. Kaj multiprocesorot hardverskata implementacija vo koja se povrzuvaat n procesori so k memorii e R crossbar prekinuvach (crossbar switch) T mikroprocesor koj koristi magistrala T ne postoi takvo neshto 3. Crossbar switch koloto se sostoi R od horizontalni (incoming) i vertikalni (outgoing) linii koi se presekuvaat i formiraat prekinuvachi odnosno crosspoint-i T samo od horizontalni (incoming) linii T samo od vertikalni (outgoing) linii 4. Tochkata od crossbar prekinuvach vo koja imame presek na horizontalna so vertikalna linija se vika R crosspoint T point 5. Crosspoint e prekinuvach koj shto mozhe da se najde vo slednite sostojbi: R ili e otvoren ili e zatvoren T sekogash e otvoren T sekogash e zatvoren 6. Kaj Crossbar switch koloto, dokolku horizontalnata linija i veritkalnata linija se povrzani prekinuvachot vo taa tochka e T otvoren R zatvoren T ne e definirano 7. Kaj Crossbar switch koloto, dokolku horizontalnata linija i veritkalnata linija ne se povrzani prekinuvachot vo taa tochka e R otvoren T zatvoren T ne e definirano 8. Neka imame n procesori i k memorii vo crossbar switch kolo. Togash imame vkupno R nxk mali prekinuvachi (crosspoint) T nxn mali prekinuvachi ( crosspoint) T kxk mali prekinuvachi (crosspoint) 9. Edna od ubavite osobini na crossbar switch koloto e deka pretstavuva R eden vid neblokirachka mrezha T eden vid na blokirachka mrezha T nema ubavi osobini 10. Kaj crossbar prekinuvachot R ne mozhe da se sluchi nekoj procesor da cheka za da chita/zapishuva od/vo memorija T mozhe da se sluchi nekoj procesor da cheka za da chita/zapishuva od/vo memorija 11. Neka imame 1000 procesori i 1000 memoriski moduli. Jasno imame milioni crosspoint-i. Koga brojot na crosspoint-i iznesuva milion doagja do izraz edna od R najloshite osobini na crossbar prekinuvachot T najdobrite osobini na crossbar prekinuvachot T dobrite osnovini na crossbar prekinuvachot 1. Kaj NUMA multiprocesorite e tochno deka: R Site procesori mozhat da go adresiraat celiot memoriski prostor. T Site procesori nemozhat da go adresiraat celiot memoriski prostor. 2. Kaj NUMA multiprocesorite e tochno deka: R NUMA procesorite imaat razlichno vreme na chitanje na lokalnite i oddalechenite memoriski zborovi. T NUMA procesorite imaat isto vreme na chitanje na lokalnite i oddalechenite memoriski zborovi. 3. Kaj NUMA multiprocesorite pristapot do oddalechenite (remote) memoriski moduli se odviva preku naredbite: R LOAD R STORE T RUN T WRITE T READ 4. NUMA multiprocesorite sporede kesh memorijata se delat na: R CC-NUMA (Coherent-Cache NUMA) T CCC-NUMA (Comediant-Coherent-Cache NUMA) R NC-NUMA (ne sodrzhat kesh) 5. Ako se izvrshuva programa napishana za UMA multiprocesori na NUMA mutiprocesor, kakvi kje bidat performansite na izvrshuvanjeto na programata na NUMA multiprocesorot vo odnos na UMA mutiprocesorot, dokolku se raboti za mashini so isti rabotni frekfencii: T Isti T Podobri R Poslabi 6. Kaj NUMA multiprocesorite, nivnata MMU edinica LOAD instrukcijata ja deli na kolku delovi? T Eden - address T Dva - node, address R Tri - node, block, offset 7. Kaj NUMA multiprocesorite koj del od adresata podeleni od nivnata MMU pokazhuva vo koj jazol se naogja pobaruvanata memoriska adresa? R Node T Block T Offset 8. Kaj NUMA multiprocesorite koj del od adresata podeleni od nivnata MMU pokazhuva vo koja kesh linija treba da se proveri dali memoriskiot blok e keshiran ili ne? T Node R Block T Offset 9. Kaj CC-NUMA multiprocesorite kolku od memorijata zavzema bazata so linii kesh (directory): R <5% T >50%
T
>90%

10.
Kaj NUMA multiprocesorite, nivnite sostavni CPU-a se povrzuvaat preku:

T
Internet
R
Interkonektirachka mrezha - Interconnection network
T
Ne se povrzani

1.
Distribuiran datotechen sistem (Distributed File System - DFS) e

R
distribuirana implementacija na klasichniot time-sharing model na datotechen sistem, kade povekje korisnici delat datoteki i memoriski resursi.
T
distribuirana implementacija na klasichniot time-sharing model na datotechen sistem, kade povekje korisnici koristat povekje procesori da gi obrabotat datotekite.

2.
Distribuiran datotechen sistem (Distributed File System - DFS)

R
pretstavuva zbir na loosely coupled mashini koi se povrzani preku komunikaciska mrezha.
T
pretstavuva zbir na tightly coupled mashini koi se povrzani preku komunikaciska mrezha.
T
pretstavuva zbir na diskovi postaveni vo edna golem disk edinica koi mozhat da se koristat preku mrezha.

3.
Shto pretstavuva imenuvanjeto kaj Distribuiranite datotechni sistemi:

R
mapiranje pomegju logichkite i fizichkite objekti
T
mapiranje pomegju mrezhi i operativni sistemi
T
mapiranje pomegju memorijata i kesh memorija

4.
Memoriskiot prostor kaj distribuiran datotechen sistem e organiziran kako:

T
edinstveno centralizirano "skladishte" za podatoci
R
postojat povekje nezavisni memoriski edinici koi se na nekoj nachin povrzani megju sebe

5.
Transparentnost na lokacijata kaj distribuiran datotechen sistem (Location transparency) imame koga:

R
imeto na datotekata ne dava nikakov podatok ili ideja za toa koja bi bila vistinskata memoriska
T
imeto na datotekata nema potreba da se menuva koga fizichkata memoriska lokacija na datotekata e promeneta.

6.
Nezavisnost na lokaciite kaj distribuiran datotechen sistem (Location independence) imame koga:

T
imeto na datotekata ne dava nikakov podatok ili ideja za toa koja bi bila vistinskata memoriska lokacija na datotekata
R
imeto na datotekata nema potreba da se menuva koga fizichkata memoriska lokacija na datotekata e promeneta.

7.
Koi se trite glavni pristapi za imenuvanje na datoteki vo DFS (Distributed File System):

R
datotekite se imenuvaat kako ednostavna kombinacija na nivnoto host ime i lokalno ime, shto garantira edinstvenotst.
R
pristap do dalechni (remote) ili lokalni direktoriumi, pritoa davajkji pogled na drvoto na direktoriumi.
R
so totalna integracija na elementite na
T
pristap do dalechni (remote) ili lokalni direktoriumi, pritoa davajkji pogled na datoteka so direktoriumi
T
datotekite se imenuvaat kako ednostavna kombinacija na nivnoto host ime i globalno ime, shto garantira edinstvenotst.

8.
Eden od nachinite za imenuvanje na datoteki vo DFS (Distributed File System):

R
datotekite se imenuvaat kako ednostavna kombinacija na nivnoto host ime i lokalno ime, shto garantira edinstvenotst.
T
datotekite se imenuvaat kako ednostavna kombinacija na nivnoto host ime i globalno ime, shto garantira edinstvenotst.

9.
Najvazhna merka za performansite na distribiuran datotechen sistem - DFS e

R
vremeto koe e potrebno za da se odgovori na baranjata na servisot.
T
Brojot na datoteki koi postojat vo DFS

1.
Ako podatocite koi se potrebni od strana na klientot ne se naogjaat vo negoviot kesh pri Remote File Access:

R
togash kopija od tie podatoci se dostavuvaat od strana na serverot
T
togash kopija od tie podatoci se dostavuvaat od strana na drug klient
T
togash kopija od tie podatoci ne se dostavuvaat od strana na serverot

2.
Keshiranjeto kaj distribuiraniot podatochen sistem ednostavno mozhe da se vika:

R
network virtual memory
T
network memory
T
virtual memory

3.
Kopijata shto se chuva kaj serverot pri Remote File Access se narekuva:

R
glavna kopija
T
sporedna kopija
T
serverska kopija

4.
Najednostavnata tehnika za zapishuvanje na modificiranite podatochni blokovi nazad vo glavnata kopija koja se naogja kaj serverot pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access e:

R
write-through
T
delayed-write
T
write-on-close

5.
Alternativna tehnika na write-through kod pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access e update-uvanjeto na glavnata kopija se pravi so odredeno zadocnuvanje e:

R
delayed-write
T
write-on-close
T
write-on-open

6.
Tehnikata so koja podatocite se zapishat nazad kaj serverot otkako dokumentot kje bide zatvoren pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se narekuva:

R
write-on-close
T
write-on-open
T
write-through

7.
Varijaciite na delayed-write tehikata pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se razlikuvaat po:

T
toa koga modificiranite podatoci se primaat od serverot
T
toa koga modificiranite podatoci se prakjaat na drug klient
R
toa koga modificiranite podatoci se prakjaat na serverot

8.
Tehnikata write-on-close pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se koristi vo:

R
sistemot na Andrew
T
sistemot na Jordan
T
sistemot na Allen

1.
Na koj nachin mozhe da se implementira paralelna nishka na izvrshuvanje vo Java?

R
So nasleduvanje na klasata Thread
T
So implementiranje na interfejsot Thread
T
So nasleduvanje na klasata Runnable
R
So implementiranje na interfejsot Runnable
T
So nasleduvanje na klasata Process
T
So implementiranje na interfejsot Process

2.
Koi se ogranichuvanjata pri kreiranje na nishka so nasleduvanje na klasata Thread vo odnos so implementacija na interfejsot Runnable?

R
Ne mozhe da se kreira nishka od postoechka klasa (so nasleduvanje)
T
Ne mozhe da se kreira nishka od postoechka klasa (so kompozicija)
T
Ne mozhe da se startuvaat povekje nishki od edna klasa
T
Nishkata mozhe da se startuva samo ednash

3.
Koi se prednostite pri kreiranje na nishka so implementacija na interfejsot Runnable vo odnos so kreiranjeto so nasleduvanje na Thread?

R
Mozhe da se kreira nishka od postoechka klasa (so nasleduvanje)
T
Mozhe da se kreira nishka od postoechka klasa (so kompozicija)
T
Mozhe da se startuvaat povekje nishki od edna klasa
T
Nishkata mozhe da se startuva samo ednash

4.
Zoshto pokraj mozhnosta za definiranje na nishka so nasleduvanje na Thread, napraven e mehanizmot za definiranje na nishka so implementacija na Runnable?

R
Za da mozhe da se kreira nishka od postoechka klasa (so nasleduvanje)
T
Za da mozhe da se kreira nishka od postoechka klasa (so kompozicija)
T
Za da mozhe da se startuvaat povekje nishki od edna klasa
T
Za da mozhe nishkata da se startuva samo ednash

1.
Koja e razlilata megju sleep(10000) i wait(10000) naredbata?

T
Sleep(10000) mozhe da se razbudi so nadvoreshen signal od notify()
R
Wait(10000) mozhe da se razbudi so nadvoreshen signal od notify()
T
Po istekot na vremeto sleep(10000) kje cheka da dobie notify() za da prodolzhi izvrshuvanjeto
T
Po istekot na vremeto wait(10000) kje cheka da dobie notify() za da prodolzhi izvrshuvanjeto
T
sleep(10000) mora da bide vo sinhroniziran region
R
wait(10000) mora da bide vo sinhroniziran region

2.
Koja e funkcijata na naredbata join vo klasata Thread?

R
Pretstavuva blokirachka funkcija so koja tekovnata nishka cheka nishkata od koja e povikana metodata da zavrshi.
T
Ja spojuva tekovnata nishka so nishkata od koja e povikana metodata.
T
Tekovnata nishka i nishkata od koja e povikana metodata se sinhroniziraat i prodolzhuvaat ponatamu da rabotat

3.
Kolku nivoa na prioritet imaat Java nishkkte?

R
10

4.
Koja e razlikata pomegju demonizirana i nedemonizirana nishka?

R
Demoniziranata nishka se prekinuva koga i drugite nishki kje zavrshat
T
Demoniziranata nishka prodolzhuva da raboti iako site ostanati nishki zavrshile
T
Demoniziranata nishla gi ubiva site ostanati nishki
R
Demoniziranata nishka mozhe da se sinhronizira
T
Demoniziranata nishka ne mozhe da se sinhronizira

5.
Dali slednata programa kje zavrshi dokolku zavrshi glavnata metoda na programata (metodot main)?
public class Clock implements Runnable {
void pauza(int dolzina){
try{
Thread.sleep(dolzina);
} catch (InterruptedException e) {}
public void run() {
while ( true ){
System.out.println("Rabotammmm!");
pauza(10);
}
}
public static void main(String[] a){
Thread x = new Thread(this);
x.start();
}
}

T
Da
R
Ne

6.
Koja e razlikata pomegju notify() i notifyAll()?

R
notify budi edna nishka koja cheka na istiot objekt
R
notifyAll gi budi site nishki koi chekaat na istiot objekt
T
notify budi edna proizvolna nishka
T
notifyAll gi budi site nishki vo programata shto se zaspani

1.
Klientskata mashina se soochuva so problemot na odluchuvanje dali lokalnata keshirana kopija e konzistentna so glavnata kopija kaj serverot pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access (vsushnost dali mozhe da ja upotrebuva):

R
da
T
ne

2.
Ima dva pristapi, nachini, so pomosh na koi se utvrduva validnosta na podatocite kaj keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access i toa:

R
klientski iniciran pristap
R
serverski iniciran pristap
T
serversko-klientski iniciran pristap
T
klientsko-serverski iniciran pristap

3.
Koj od slednite e pristapi so koj mozhe da se utvrdi validnosta na podatocite kaj keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access:

R
klientski iniciran pristap
T
serversko-klientski iniciran pristap
T
klientsko-serverski iniciran pristap

4.
Koj od slednite e pristapi so koj mozhe da se utvrdi validnosta na podatocite kaj keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access:

R
serverski iniciran pristap
T
serversko-klientski iniciran pristap
T
klientsko-serverski iniciran pristap

5.
Prednosti na keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se:

R
znachitelen broj na dalechni pobaruvanja mozhat da bidat opsluzheni od strana na lokalniot kesh
R
serverite se kontaktiraat ponekogash, a ne postojano
R
optovaruvanjeto na serverot i mrezhata se namaluva, a potencijalot za skalabilnost se zgolemuva
T
sekoe dalechno pobaruvanje se prosleduva niz mrezhata

6.
Prednosti na keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se:

R
znachitelen broj na dalechni pobaruvanja mozhat da bidat opsluzheni od strana na lokalniot kesh
T
serverite se kontaktiraat postojano
T
sekoe dalechno pobaruvanje se prosleduva niz mrezhata

7.
Prednosti na keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se:

T
optovaruvanje na serverot se zgolemuva a performansite se namaluvaat
R
serverite se kontaktiraat ponekogash, a ne postojano
T
sekoe dalechno pobaruvanje se prosleduva niz mrezhata

8.
Prednosti na keshiranjeto pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access se:

R
optovaruvanjeto na serverot i mrezhata se namaluva, a potencijalot za skalabilnost se zgolemuva
T
serverite se kontaktiraat postojano
T
sekoe dalechno pobaruvanje se prosleduva niz mrezhata

9.
Za da keshiranjeto dava nekoja pridobivka, toa treba da se primenuva kaj mashini koi imaat ili lokalni diskovi ili golemi main-memory pri koristenje na kesh memorija kaj Remote File Access:

R
da
T
ne

1.
Osnovnoto pobaruvanje na shemata za replikacija kaj distribuirani podatochni sistemi e:

R
dostapnosta na edna kopija ne zavisi od dostapnosta na ostanatite kopii koi se naogjaat na drugi mashini
T
dostapnosta na edna kopija zavisi od dostapnosta na ostanatite kopii koi se naogjaat na drugi mashini

2.
Preporachlivo e da se krijat detalite na kopiite (pri file replication kaj distribuirani podatochni sistemi) od korisnicite:

R
da
T
ne

3.
Kaj distribuirani podatochni sistemi na niskite nivoa kopiite treba da se razlikuvaat edna od druga so:

R
razlichni nisko nivovski iminja
T
razlichni visoko nivovski iminja
T
razlichni sredno nivovski iminja

4.
Kontroliranjeto na kopiite vkluchuva(pri file replication kaj distribuirani podatochni sistemi):

R
opredeluvanje na stepenot na replikacija
R
postavuvanjeto na kopiite
T
kontrola za goleminata na datotekite

1.
Identifikuvaj go mozhniot kritichen region vo sledniot kod?
class Podatok{
int x;
}
class Klasa1 extends Thread{
Podatok y;
Klasa1( Podatok x){
y = x;
}
public void run(){
while( Math.random() > 0.5 )
sleep(1000);
y.x = y.x + 1;
}
}
public class Klasa{
public static void main(String[] xxx){
Podatok x = new Podatok();
for (int i = 0; i < 100; i++){
new Klasa1(x).start();
}
}

R
Objektot x vo main metodot
T
Promenlivata y vo klasata Klasa1
T
Metodot run vo klasata Klasa1

2.
Dali sledniot kod kje blokira?
class Vtora extends Thread{
public static void run(){
...
synchronized(this){
try{
wait();
} catch (Exception e){}
}
...
}
}

class Prva {
public static void main(String[] x){
Vtora xxx = new Vtora();
xxx.start();
synchronized(this){
notify();
}
}
}

R
Kje blokira
T
Nema da blokira
T
Ne mozhe da se znae dali kje blokira

3.
Dali sledniot kod kje proizvede izlez 100?
class Podatok{
int x;
}

class Klasa1 extends Thread{
Podatok y;
Klasa1( Podatok x){
y = x;
}

public void run(){
try{
sleep((int)( Math.random() * 1000));
} catch (Exception e) {
e.printStackTrace(); }
synchronized(y){
y.x = y.x + 1;
}
}
}

public class Klasa{
public static void main(String[] xxx) throws Exception{
Podatok x = new Podatok();
Thread y[] = new Thread[100];
for (int i = 0; i < 100; i++){
y[i] = new Klasa1(x);
y[i].start();
}
Thread.sleep(10000);
System.out.println(x.x);
}
}

R
Da
T
Ne
T
Ne mozhe so sigurnost da se kazhe

4.
Dali sledniot kod kje proizvede izlez 100?
class Podatok{
int x;
}

class Klasa1 extends Thread{
Podatok y;
Klasa1( Podatok x){
y = x;
}

public void run(){
try{
sleep((int)(Math.random() * 1000));
} catch (Exception e) {
e.printStackTrace(); }
y.x = y.x + 1;
}
}

public class Klasa{
public static void main(String[] xxx) throws Exception{
Podatok x = new Podatok();
Thread y[] = new Thread[100];
for (int i = 0; i < 100; i++){
y[i] = new Klasa1(x);
y[i].start();
}
Thread.sleep(10000);
System.out.println(x.x);
}
}

T
Da
T
Ne
R
Ne mozhe so sigurnost da se kazhe

5.
Dali slednata implementacija na kritichen region Resurs e sigurna za koristenje?
class Resurs {
private int podatok;
private boolean dostapen = false;
public synchronized int get() {
while (!dostapen)
sleep(10);
dostapen = false;
return podatok;
}
public synchronized void put(int v) {
while (dostapen) sleep(10);
podatok = v;
dostapen = true;
}
}

T
Da
R
Ne

1.
Koi se potrebnite uslovi za da mozhe da se isprakjaat objekti megju serverot i klientot koristejkji TCP komunikacija?

R
Objektot koj se isprakja da go implementira interfejsot Serializable
T
Objektot koj se isprakja da ja nasleduva klasata Serializable
R
Klasata na objetot da postoi kaj Serverot
R
Klasata na objektot da postoi kaj Klientot

1.
Dali dokolku sakame da implementirame UDP server koj kje treba istovremeno da prima poraki od povekje klienti morame da koristime nishki?

T
Da toa mora i toa po edna nishka po komunikacija
T
Da mora da ima posebna nishka za sekoja IP adresa na klientite
R
Ne mora da ima povekje klenti

2.
Na koj nachin UDP serverot znae so kogo komunicira?

T
So metodot Socket.getInetAddress
T
So metodot DatagramSocket.getInetAddress
R
So metodot DatagramPacket.getAddress
T
Toa se znae ushte pri povrzuvanjeto na serverot i klientot

3.
Dali paketot DatagramPacket mora da bide konstruiran za da mozhe da se primi podatok vo nego?

R
Da mora da bide konstruiran
T
Ne mora da e konstruiran, naredbata receive() kje go konstruira

4.
Vo kola linija od sledniot kod ima greshkata zaradi koja istiot ne raboti?
1 import java.io.*;
2 import java.net.*;
3 public class UDPServer {
4 public static void main(String[] args) throws Exception{
5 DatagramSocket socket = new DatagramSocket(4445);
6 byte[] buf = null;
7 DatagramPacket packet = new DatagramPacket(buf, buf.length);
8 socket.receive(packet);
9 String dString = new String(buf);
10 System.out.println(dString);
11 InetAddress address = packet.getAddress();
12 int port = packet.getPort();
13 packet = new DatagramPacket(buf, buf.length, address, port);
14 socket.send(packet);
15 socket.close();
16 }
17 }

R
6

1.
Koja naredba mora da sleduva posle naredbata println dokolku se isprakjaat podatoci preku TCP komunikacija koristejkji PrintWriter? Odgovorot dadete go so mali bukvi i bez parametri (bez zagradi).

R
flush

2.
Na koj nachin znae serverot so koj kompjuter komunicira pri TCP nachin na komunikacija

R
So metod Socket.getInetAddress
T
So metodot DatagramSocket.getInetAddress
T
So metod DatagramPacket.getAddress
T
So metodot ServerSocket.getInetAddress

3.
Shto izgraduva eden Socket komunikacija?

R
Dve IP adresi
R
Dva TCP porta
T
Edna IP adresa
T
Eden TCP port

4.
Kako se komunicira preku klasata Socket?

R
Preku Stream-ovi
T
Preku Packet-i
T
Preku memoriski mapirani datoteki

1.
Koi dopolnitelni mozhnosti gi nudi klasata URLConnection nad klasata URL?

R
Mozhnost za koristenje na metodot POST
R
Mozhnost za isprakjanje na podatoci do serverot
T
Mozhnost za koristenje na metodot GET
R
Mozhnost za manipulacija so heder-ot na komunikacijata
T
Mozhnost za manipulacija so delovite od linkot

2.
Kako se razdvojuva HTTP hederot od teloto na dokumentot?

R
So prazna linija
T
So
tagot
T
So tagot
T
So dve prazni linii

3.
Na koj nachin se implementira POST metodot?

R
So URLConnection
R
So OutputStream
T
So URLEncoder
T
So URL

4.
Shto mora da se posravi za da mozhe da se dobijat rezultati od Google search preku URLConnection?

T
Timeout: 100
T
Metodot mora da e POST
R
User-Agent: Mozilla

1.
Na koj nachin mozhe da se kerira objekt od tip InetAddress?

R
So koristenje na metodot InetAddress.getByName(String)
T
So koristenje na konstruktorot InetAddress(String)
T
So koristenje na konstruktorodz InetAddress()
T
So koristenje n konstriuktorot IPAddress()

2.
Shto dobivame povekje so povikuvanje na metotd getAllByName() nad getByName od klasata InetAddress.

R
Mozhat od ednash da se dobijat site mozhni adresi na dadenoto ime
T
Vednash so povrzuvame so taa adresa
T
Se dobivaat site sinonimi za dadenoto ime

3.
Koi se mozhni ementite od InetAddress-ata?

R
Protokol
R
Korisnichko ime
R
Lozinka
R
Ime na kompjuterot ili adresa
R
Port
R
Pateka
R
Prashalnik
T
Rang na porti
T
Timeout

1.
Koi pristapi se upotrebuvaat za distribuirano procesiranje:

R
komunikaciski arhitekturi (Communications architecture)
R
mrezhni operativni sistemi (Network operating systems)
R
distribuirani operativni sistemi (Distributed operating systems)
T
RISC arhitekturi
T
Windows NT operativni sistemi

2.
Najdobar primer za komunikaciska arhitektura (Communications architecture) kaj distribuiranoto procesiranje e:

R
TCP/IP protokolot
T
UDP protokolot
T
FTP
T
Telnet

3.
Kaj komunikaciski arhitekturi (Communications architecture) koi se upotrebuvaat za distribuirano procesiranje:

R
sekoj kompjuter mora da komuniciraat preku eksplicitni referenci so drugite kompjuteri
R
sekoj kompjuter mozhe da ima svoj operativen sistem
T
sekoj kompjuter ne mora da komuniciraat preku eksplicitni referenci so drugite kompjuteri
T
site kompjuteri mora da imaat ist operativen sistem

4.
Kaj mrezhnite operativni sistemi (Network operating systems) koi se upotrebuvaat za distribuirano procesiranje:

R
sekoj kompjuter ima svoj privaten operativen sistem, dodeka mrezhniot operativen sistem e dodatok koj ovozmozhuva interakcija so serverite
T
mrezhniot operativen sistem e edna celina koja e zaednichki operativen sistem za mrezhata od kompjuteri

5.
Kaj distribuiranite operativni sistemi (Distributed operating systems) koi se upotrebuvaat za distribuirano procesiranje:

R
distribuiraniot operativen sistem pretstavuva zaednichki operativen sistem za mrezhata od kompjuteri
T
sekoj kompjuter ima svoj privaten operativen sistem, dodeka distribuiraniot operativen sistem e dodatok koj ovozmozhuva interakcija so serverite

6.
Najdobro razvien pristap za implementacija na sistemi za distribuirano procesiranje e:

R
komunikaciski arhitekturi (Communications architecture)
T
mrezhni operativni sistemi (Network operating systems)
T
distribuirani operativni sistemi (Distributed operating systems)

1.
Koi procesi ja gradat RMI arhitekturata?

R
RMI server
R
RMI klient
R
RMI Registry
T
RMI nishka
T
RMI serijalizator

2.
Koja e ulogata na RMI klientot vo RMI arhitekturata?

R
Pretstavuva proces koj gi povikuva metodite od odalechenite objekti
T
Pretstavuva proces koj gi registrira odalechenite objekti vo RMI Registry-to
T
Pretstavuva proces od RMI arhitekturata koj ima korisnichki interfejs

3.
Koja e ulogata na RMI serverot vo RMI arhitekturata?

T
Pretstavuva proces koj gi povikuva metodite od odalechenite objekti
R
Pretstavuva proces koj gi registrira odalechenite objekti vo RMI Registry-to
T
Pretstavuva proces od RMI arhitekturata koj ima korisnichki interfejs

4.
Koja e ulogata na RMI Registry procesot vo RMI arhitekturata?

T
Pretstavuva proces koj gi povikuva metodite od odalechenite objekti
T
Pretstavuva proces koj gi registrira odalechenite objekti vo RMI Registry-to
T
Pretstavuva proces od RMI arhitekturata koj ima korisnichki interfejs
R
Pretstavuva proces koj ovozmozhuva registriranje i pronaogjanje na oddalecheni objekti
T
Pretstavuva proces preku koj se vrshat site oddalecheni povici megju serverot i klientit

1.
Dali mozhe da se koristi nekoj oddalechen objekt iako klientot ne ja poseduva klasata na odalacheniot objekt (vo svojot CLASSPATH)?

T
Da
R
Ne

2.
Koi se minimalnite klasi (.class datoteki) koi treba klentot da gi ima za da mozhe da kreira oddalechena referenca kon nekoj objekt?

R
Klasa na oddalecheniot interfejs
T
Klasa na oddalecheniot objekt
T
Klasa na serverot
T
Klasa na RMI registero

1.
Koi se karakteristikite na oddalecheniot interfejs?

R
Interfejsot e public
R
Go nasleduva interfejsot java.rmi.Remote
R
Sekoj metod od interfejsot go podignuva iskluchokot java.rmi.RemoteException
T
Implementira odalechen interfejs
T
Treba da ja nasledi klasata java.rmi.server.UnicastRemoteObject.
T
Mozhe da implementira dopolnitelni metodi koi ne se definirani vo odalecheniot interfejs koi kje mozhat da se koristat samo lokalno.

2.
Koi se karakteristikite na oddalechenite klasi?

T
Interfejsot e public
T
Go nasleduva interfejsot java.rmi.Remote
T
Sekoj metod od klasata go podignuva iskluchokot java.rmi.RemoteException
R
Implementira odalechen interfejs
R
Treba da ja nasledi klasata java.rmi.server.UnicastRemoteObject.
R
Mozhe da implementira dopolnitelni metodi koi ne se definirani vo odalecheniot interfejs koi kje mozhat da se koristat samo lokalno.

1.
Koja klasa se upotrebuva vo ramki na Java za povrzuvanje so RMI Registry?

R
Naming
T
Lookup
T
LDAP
T
RMIRegistry

2.
Koi se elementite na edno rmi URL?

R
Imeto na protokolot
R
Imeto ili adresata na RMI registry serverot
T
Imeto na RMI serverot
T
Imeto na klasata na objektot
R
Logichkoto ime na objetot
R
Porta na RMI Registry serverot

1.
Na koi nachini mozhe da se ipratatat parametrite kon metod do odalecheniot objekt?

R
So serijalizacija
R
Kako odalechent objekt
T
Samo prosti tipivi mozhat da se koraistat kako parametri
T
Preku objektni potoci

2.
Na koi nachini mozhe da se dobie rezultatot do povika na metod na odalecheniot objekt?

R
So serijalizacija
R
Kako odalechent objekt
T
Samo prosti tipivi mozhat da se koraistat kako parametri
T
Preku objektni potoci

1.
Na koj nachin mozhe da se definira koristenje na HTTP server za dostap do klasite od odalechenite objekti?

R
So definiranje na parametarot java.rmi.server.codebase na Java virtuelnata mashina na RMI serverot
T
So definiranje na parametarot java.rmi.server.classpath na Java virtuelnata mashina na RMI serverot
T
So definiranje na parametarot java.rmi.server.codebase na Java virtuelnata mashina na RMI klientot
T
So definiranje na parametarot java.rmi.server.classpath na Java virtuelnata mashina na RMI klientot
1.
Koja e ulogata na serverot za agenti vo infrastrukturata na mobilni agenti?

R
Prostor kade egzistiraat mobilnite agenti
R
Ovozmozhuvaat mehanizam za selenje na mobilnite agenti
T
Ovozmozhuavaat komunikacija megju korisnicite i mobilnite agenti
T
Pretstavuvaat mesto za druzhenje na korisnicite na mobilni agenti
R
Ovozmozhuvaat mehanizam za sorabotka megju agentite

1.
Dali dokolku se sretneme so problem na balansiranje na optovaruvanjeto (load balancing) treba da se koristat mobilni agenti?

T
Da
R
Ne

2.
Dali dokolku se sretneme so problem na namaluvanje na latentnosta (latency reduction) koga dominira mrezhnata komunikacija treba da se koristat mobilni agenti?

R
Da
T
Ne

3.
Dali dokolku se sretneme so problem na konzerviranje na protokot (bandwidth conservation) treba da se koristat mobilni agenti?

R
Da
T
Ne

4.
Dali dokolku se sretneme so problem na prekin na mrezhata (disconnection handling) treba da se koristat mobilni agenti?

R
Da
T
Ne

1.
Shto se prenesuva koga imame slaba mobilnost kaj mobilnite agenti?

R
Kod
R
Podatoci
T
Sostojba na izvrshuvanje
T
Mrezhnata adresa

2.
Shto se prenesuva koga imame silna mobilnost kaj mobilnite agenti?

R
Kod
R
Podatoci
R
Sostojba na izvrshuvanje
T
Mrezhnata adresa